Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ivan MLINAR

MLINAR Ivan
Foto: Arhiv knjižnice

Foto galerija

Rojen:
18. december 1897, Loka pri Zidanem Mostu
Umrl:
29. avgust 1980, Celje
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Po osnovni šoli zaradi šibkega socialnega položaja staršev ni mogel šolanja nadaljevati takoj. Na celjsko gimnazijo se je vpisal kot »starejši deček«, kar je bil takrat pogost pojav, in je bil vseskozi dober dijak. Na njegovo študijsko in poklicno odločitev – zgodovino – je v gimnaziji vplival prof. Emilijan Lilek in ko je jeseni 1920 prišel na novoustanovljeno ljubljansko univerzo, je imel za študij dobre osnove, poleg tega pa je odlično obvladal tudi latinščino in grščino.

Po diplomi leta 1925 je nastopil prvo službo na Ptuju kot vzgojitelj v dijaškem domu, leto kasneje pa na gimnaziji v Murski Soboti. Kljub neurejenim razmeram in slabemu znanju slovenskega jezika pri dijakih je mladi profesor položaj obvladal in po dveh letih sprejel službo na celjski gimnaziji.

Pri poučevanju se je v širini podajanja snovi držal zgleda svojega vzornika E. Lileka in se tudi širše strokovno udejstvoval. V zgodovini se je sicer omejil na posamezna obdobja, ohranjal pa je celostni pregled nad dogajanji v stroki. Z zanimanjem je sledil arheološkemu delu S. Brodarja v Potočki zijalki in se celo na lastne stroške preizkušal kot arheolog v Završju na Bizeljskem.

Napisal je več razprav na temo domačega Zidanega Mosta, Radeč in Belih Slapov pri Hrastniku, kasneje pa tudi srednjeveškega gradu Svibno. Leta 1964 je v Celjskem zborniku objavil razpravo, ki je na duhovit način podala razlago vrste slovenskih krajevnih imen. Za letna poročila gimnazije je objavil vrsto sestavov, najobširnejši je spis o zgodovini celjske gimnazije, ki poleg splošnega dela vsebuje tudi življenjepise pomembnih profesorjev in dijakov od ustanovitve (1808) do leta 1957. Napisal je tudi prispevek o zgodovini Celjskega pevskega društva, ustanovljenega leta 1895.

Po upokojitvi je zbiral gradivo za zgodovino Sevnice, vendar mu je pešanje vida dokončanje dela preprečilo. Ostalo pa je izčrpno zbrano strokovno gradivo.

Viri in literatura

J. Orožen: Ivan Mlinar, v: Novi tednik, 1980, št. 37, str. 6
J. Cvirn, B. Grafenauer: Mlinar, Ivan, v: Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, Ljubljana 1993, str. 190
Iz zapuščine Branka Goropevška. Hrani Osrednja knjižnica Celje.

Avtor/-ica gesla: mag. Branko Goropevšek, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 9. 1. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
mag. Branko Goropevšek. Ivan MLINAR. (1897-1980). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 5. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-mlinar/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 24. 9. 2009

Karl Fran Saleški CHRISTIAN

10. januar 1756–3. februar 1830
Na Breznici je postavil cerkev. Slovel je po široki izobrazbi in kot izreden govornik.
Datum vnosa: 30. 3. 2018

Friderik KOLŠEK

9. julij 1932–2. december 1997
Dolgoletni celjski mestni župnik, opat in prelat Friderik Kolšek je bil rojen v Vojniku v obrtniški družini. Staršema Emilu in Mariji (rojeni Felic...
Datum vnosa: 25. 3. 2014

Franc NOVINC

24. november 1938
Slikar in grafik, tudi pobudnik Združenja umetnikov Škofja Loka. Po končani Šoli za oblikovanje je leta 1964 diplomiral na Akademiji za likovno ume...