Miroslav PLOJ

Osnovno šolo je prvi dve leti obiskoval v Ljubljani, nato pa okoliško in mestno na Ptuju. V gimnazijo je hodil v domačem mestu in v Mariboru. Študiral je pravo v Gradcu in na Dunaju. Leta 1884 je delal kot odvetniški pripravnik v pisarni svojega očeta, že naslednje leto pa je odšel v državno službo in bil imenovan za pripravnika finančne prokurature na Dunaju. Leta 1889 je bil poklican na službovanje v finančno ministrstvo, kjer je ostal do leta 1899, ko je bil imenovan za dvornega svetnika najvišjega upravnega sodišča na Dunaju. Tukaj je leta 1910 postal senatni predsednik in s tem dosegel izredni položaj, ki je bil v Avstriji dostopen Slovencu, kar je pričalo o njegovih izrednih strokovnih sposobnostih.
Novembra 1918 je bil imenovan za šefa likvidacijske komisije Jugoslavije na Dunaju, julija 1920 za delegata v dunajski sekciji medzavezniške reparacijske komisije, oktobra 1921 pa je odšel v Pariz za finančnega eksperta jugoslovanske delegacije. To službo je opravljal do decembra 1922, ko je bil v Mariboru imenovan za velikega župana. Upokojen je bil leta 1924, vendar že naslednje leto vpoklican nazaj v Pariz, kjer je ostal do leta 1930. Vmes je zastopal bivšo Jugoslavijo na raznih mednarodnih konferencah.

V letih 1901–1911 je bil poslanec ptujskega, ormoškega, ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja v avstrijskem državnem zboru. Pet let je bil tudi načelnik takratnega Jugoslovanskega parlamentarnega kluba na Dunaju. Od 1904 do 1910 je bil poslanec v štajerskem deželnem zboru. Januarja 1932 je bil v bivši Jugoslaviji izvoljen za senatorja, naslednje leto pa za podpredsednika senata.

Njegovo ime je tesno združeno z razvojem naše domovine v teku več desetletij. Od leta 1902 je bil podpredsednik Slovenske zveze, od leta 1909 pa predsednik Zveze južnih Slovanov. Prizadeval si je za enotno nastopanje južnih Slovanov. Boril se je za koristi slovenskega uradništva in dijaštva, za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za slovensko univerzo.