MIRKAC, Lucija

Lucija Mirkac se je rodila kot najstarejša izmed treh otrok očetu Vidu, inženirju metalurgije in diplomiranemu organizatorju, in mami Renati (roj. Burdzy), akademski glasbenici orglavki in prof. glasbe, sledila sta ji brat Tadej in sestra Klara. Družina je po očetu koroškega, po mami pa poljskega porekla. Po mamini strani izhaja iz glasbene družine, in tako je vse od najzgodnejšega otroštva močno vpeta v svet glasbe in kulture, delovala je na cerkvenem koru in v posvetni sferi. Odraščala je na Lešah, osnovno šolo je obiskovala na Prevaljah, gimnazijo na Ravnah (maturirala leta 2016), na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomirala (2019) in magistrirala (2022) iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike, nato se je kot profesorica slovenščine zaposlila na Gimnaziji Ravne.

Pisati je začela v osnovni šoli in danes deluje kot pesnica, pisateljica in dramatičarka. V osnovnošolskih in dijaških letih je bila pod mentorstvom Marije Eremut, Bernarde Vrečko in Mire Razdevšek za mladinske romane večkrat nagrajena, njene prve knjižne izdaje so nastale pod okriljem založbe Smar-Team ter v sodelovanju s KD Mohorjan in Gimnazijo Ravne. Pri celovški Mohorjevi družbi je doslej izdala eno pesniško zbirko. Piše v slovenščini, narečju in v poljščini, objavlja v različnih revijah in zbornikih in vodi delavnice kreativnega pisanja. Tudi k njenemu lastnemu pesniškemu razvoju je v času študija močno pripomogel seminar Kreativnega pisanja pri prof. dr. Borisu A. Novaku, kjer je v petih letih razvila povsem specifičen register.

V kulturi je predvsem kot pianistka začela delovati že v osnovni šoli. Pod okriljem Glasbene šole Ravne na Koroškem in maminim mentorstvom je bila večkratna tekmovalka na regijskih, vseslovenskih in mednarodnih tekmovanjih, v zadnjih letih tudi v kategoriji klavirski duo z bratom Tadejem, nato se je iz glasbe začela počasi preusmerjati v literaturo. Danes deluje v treh kulturnih društvih: KD literatov Mežiške doline, KD Mohorjan in KD Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. Je soustanoviteljica in vodja gledališke skupine Kavčuk, jedro katere se je oblikovalo v njenih gimnazijskih letih, ko je s sošolci iz 3. d pripravila in izvedla svoj prvi muzikal, zadnjih nekaj let pa z močno podporo Gimnazije Ravne še vedno delujejo kot ena od petih sekcij pod okriljem KD Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. Za potrebe skupine je doslej napisala in režirala sedem celovečernih dram oz. muzikalov, pri uprizoritvah sodelovala še kot scenografinja, kostumografinja, glasbenica in igralka, muzikale je tudi glasbeno opremila. Še vedno se ljubiteljsko ukvarja z glasbo, predvsem igra klavir, poje in sklada – med drugim je uglasbila okrog 100 svojih pesmi, s katerimi redno nastopa, prav tako je klaviaturistka, tekstopiska in pevka glasbene skupine Teater na gradu, ki so jo ustanovili z Martinom Blodnikom in Primožem Šternom in se giblje predvsem v sferah uglasbene poezije.

Raziskovalno se še posebej ukvarja s slovensko katoliško liriko – za njeni zaključni študijski deli (diplomsko in magistrsko), ki sta nastali pod mentorstvom prof. dr. Vida Snoja in prof. dr. Aleksandra Bjelčeviča, je prejela dekanovo nagrado, svoje delo na tem področju nadaljuje tudi po koncu študija. Njeno drugo raziskovalno področje so narečja – že v času študija je pod mentorstvom prof. dr. Vere Smole začela pripravljati gradivo za slovar leškega govora, to prepleta z narečno poezijo. Bila je tudi sodelavka pri zborniku Slovenec sem, ki je ob 30-letnici slovenske samostojnosti izšel pri KD Mohorjan.

Je ustanoviteljica Literarnega ateljeja Ederheria. Pod tem imenom združuje svoje delovanje na področju kulture, umetnosti in slovenskega jezika ter svoja druga zanimanja. V prostem času poleg literarnega in glasbenega ustvarjanja rada bere, riše, slika, rezbari, izdeluje manjše izdelke iz lesa, šiva, kvačka, kuha, fotografira, prevaja, prepesnjuje, raziskuje jezike in skozi okno svojega ateljeja na Lešah, kjer živi in ustvarja, občuduje odtenke sveta med Uršljo in Peco.