Lucija MIRKAC FORTIN

Foto: Osebni arhiv Lucije Mirkac - Lucija Mirkac

Foto galerija

Rojena:

29. marec 1997, Slovenj Gradec, Slovenija

Poklici in dejavnosti:

pesnica, pisateljica, dramatičarka, kulturna delavka, literarna komparativistka, profesorica slovenskega jezika in književnosti

Kraji delovanja:

Prevalje, Ravne na Koroškem, Ljubljana

Občina:

Prevalje

Leksikon:

Korošci

Življenjepis

Lucija Mirkac Fortin se je rodila kot najstarejša izmed treh otrok očetu Vidu, inženirju metalurgije in diplomiranemu organizatorju, in mami Renati (roj. Burdzy), akademski glasbenici orglavki in prof. glasbe, sledila sta ji brat Tadej in sestra Klara. Družina je po očetu koroškega, po mami pa poljskega porekla. Po mamini strani izhaja iz glasbene družine, in tako je vse od najzgodnejšega otroštva močno vpeta v svet glasbe in kulture, delovala je na cerkvenem koru in v posvetni sferi. Odraščala je na Lešah, osnovno šolo je obiskovala na Prevaljah, gimnazijo na Ravnah (maturirala leta 2016), na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomirala (2019) in magistrirala (2022) iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike, nato se je kot profesorica slovenščine zaposlila na Gimnaziji Ravne.

Pisati je začela v osnovni šoli in danes deluje kot pesnica, pisateljica in dramatičarka. V osnovnošolskih in dijaških letih je bila pod mentorstvom Marije Eremut, Bernarde Vrečko in Mire Razdevšek za mladinske romane večkrat nagrajena, njene prve knjižne izdaje so nastale pod okriljem založbe Smar-Team ter v sodelovanju s KD Mohorjan in Gimnazijo Ravne. Pri celovški Mohorjevi družbi je doslej izdala eno pesniško zbirko. Piše v slovenščini, narečju in v poljščini, objavlja v različnih revijah in zbornikih, piše spremne besede ter vodi kulturne prireditve in delavnice kreativnega pisanja. Tudi k njenemu lastnemu pesniškemu razvoju je v času študija močno pripomogel seminar Kreativnega pisanja pri prof. dr. Borisu A. Novaku, kjer je v petih letih razvila povsem specifičen register.

V kulturi je predvsem kot pianistka začela delovati že v osnovni šoli. Pod okriljem Glasbene šole Ravne na Koroškem in maminim mentorstvom je bila večkratna tekmovalka na regijskih, vseslovenskih in mednarodnih tekmovanjih, v zadnjih letih tudi v kategoriji klavirski duo z bratom Tadejem, nato se je iz glasbe začela počasi preusmerjati v literaturo. Danes deluje v treh kulturnih društvih: KD literatov Mežiške doline, KD Mohorjan in KD Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. Je soustanoviteljica in vodja gledališke skupine Kavčuk, jedro katere se je oblikovalo v njenih gimnazijskih letih, ko je s sošolci iz 3. d pripravila in izvedla svoj prvi muzikal, zadnjih nekaj let pa z močno podporo Gimnazije Ravne še vedno delujejo kot ena od petih sekcij pod okriljem KD Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. Za potrebe skupine je doslej napisala in režirala sedem celovečernih dram oz. muzikalov, pri uprizoritvah sodelovala še kot scenografinja, kostumografinja, glasbenica in igralka, muzikale je tudi glasbeno opremila. Še vedno se ljubiteljsko ukvarja z glasbo, predvsem igra klavir, poje in sklada – med drugim je uglasbila okrog 100 svojih pesmi, s katerimi redno nastopa, prav tako je klaviaturistka, tekstopiska in pevka glasbene skupine Teater na gradu, ki so jo ustanovili z Martinom Blodnikom in Primožem Šternom in se giblje predvsem v sferah uglasbene poezije.

Raziskovalno se še posebej ukvarja s slovensko katoliško liriko – za njeni zaključni študijski deli (diplomsko in magistrsko), ki sta nastali pod mentorstvom prof. dr. Vida Snoja in prof. dr. Aleksandra Bjelčeviča, je prejela dekanovo nagrado, svoje delo na tem področju nadaljuje tudi po koncu študija. Njeno drugo raziskovalno področje so narečja – že v času študija je pod mentorstvom prof. dr. Vere Smole začela pripravljati gradivo za slovar leškega govora, to prepleta z narečno poezijo. Bila je tudi sodelavka pri zborniku Slovenec sem, ki je ob 30-letnici slovenske samostojnosti izšel pri KD Mohorjan.

Je ustanoviteljica Literarnega ateljeja Ederheria. Pod tem imenom združuje svoje delovanje na področju kulture, umetnosti in slovenskega jezika ter svoja druga zanimanja. V prostem času poleg literarnega in glasbenega ustvarjanja rada bere, riše, slika, rezbari, izdeluje manjše izdelke iz lesa, šiva, kvačka, kuha, fotografira, prevaja, prepesnjuje, raziskuje jezike in skozi okno svojega ateljeja na Lešah, kjer živi in ustvarja, občuduje odtenke sveta med Uršljo in Peco.

Dela

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA

Knjižne objave:

Petrihorion: “ker srečata se lahko samo na bregu”, 2026
Noetove noči: libreto za kantato, 2025
Garatar, 2021
Tihi opazovalec sveta: življenje je kot nebesni svod, minljivo kot nejasna obzorja, 2014
Na sledi življenja, 2014
Za vedno jaz, 2014
Na pravem kraju, 2013
Borka, 2012
Kaj je svoboda, 2012
Po poti sreče, 2011

Tiskane in spletne revialne objave:

Srce iz sena. Odsevanja: revija za leposlovje in kulturo, pomlad–poletje 2025, št. 133/134, str. 20–21.
Zarana. Odsevanja: revija za leposlovje in kulturo, jesen–zima 2025, št. 135/136, str. 13–14.
Skozi okno ateljeja (Parket #1, Štiri minute in triintrideset sekund, Čebele). Sodobnost, oktober 2025, letn. 89, št. 10, str. 1364–1375.
Pomarančevci. Brežine. Vpogled: revija za književnost in kulturo, letn. 21, št. 27, str. 95–99.
Literarni natečaj 2025, poletno branje. Nedelja, letn. 94, št. 36 (7. september 2025).
Pomladne: Alba, Ko prosi, Pikčasti copati, Rojena v večer, Srce iz svetlobe, Tvoj dih, Večer je. Sodobnost, april 2024, letn. 88, št. 4, str. 388–395.
Hrbet. Sodobnost, december 2024, letn. 88, št. 12, str. 1585–1588.
Tilapia Zillii. Vpogled: revija za književnost in kulturo, letn. 20, št. 26, str. 67–78.
Romanja. Odsevanja: revija za leposlovje in kulturo, pomlad–poletje 2024, št. 129/130, str. 5–7.
Minutnica. Nedelja. Literarni natečaj 2024, poletno branje.
Geneza: Vrtnar. November, september 2023, št. 6.
Drsenje dni dišeče daljave. Mali voz. Niti. Et in Arcadia ego. Sodobnost, april 2023, letn. 87, št. 4, str. 378–385.
Prisluškovanja. Odsevanja: revija za leposlovje in kulturo, jesen–zima 2021, št. 119/120, str. 4.
Deklica z belo ruto na glavi. Arslitera, 16. avgust 2021.
Peščene ure. Arslitera, 5. julij 2021.
Balada o korakih. In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan. Pesem iz prsti. Otava. Novembrska. Sodobnost, april 2021, letn. 85, št. 4, str. 402–414.
Rekviem za popotnike. Arslitera, 8. marec 2021.
Traktat o suhi južini. Arslitera, 1. februar 2021.
Jaz ne jočem. Tetelestai. Kje ste. Pesem o gori. November, julij 2020, letn. 1, št. 2, str. 94–98.

Literarni zborniki in izbori:

Vstopam, v: Podarjamo vam pesem: pesniški turnir 2025: zbornik pesmi polfinala v Gorici. Ur. Nino Flisar. Maribor: Klub kulturnih ustvarjalcev KU KU in Kreacija s.p., 2025, str. 14–15.
Vstopam, v: Podarjamo vam pesem: pesniški turnir 2025: zbornik finalnih pesmi. Ur. Nino Flisar. Maribor: Klub kulturnih ustvarjalcev KU KU in Kreacija s.p., 2025, str. 37–38.
Sršeni I., v: Podarjamo vam pesem: pesniški turnir 2024: zbornik pesmi polfinala v Žalcu. Ur. Nino Flisar. Maribor: Klub kulturnih ustvarjalcev KU KU: Kreacija, 2024, str. 14–15.
Eshaton, Noetovi dnevi I., Najina dežja, Pesem o slami, Pod bezgovim grmom grmenje (odlomek), Petrihorion (odlomek), v: Besede med Uršljo in Peco: 9. literarni zbornik Kulturnega društva literatov Mežiške doline, Prevalje 2024, str. 62–73.
Vrtim se v prostranosti oblike: zbornik pesnikovalnice 2022/23 (pesmi Anke Pori, Irene Pudgar, Ivane Čreslovnik, Jana Peneca, Lucije Fortin, Lucije Mirkac, Marte Merkač, Nuše Jehart, Ivana Peneca – Vanča, Zale Špoljar Slivnik), ur. Lucija Mirkac. Ravne na Koroškem: Gimnazija Ravne na Koroškem, 2024.
Vrtiljak, v: Odločilni trenutek: pesmi in kratke zgodbe, Lendava: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2023, str. 15–16.
Andrej Jemec; Matjaž Klemenčič; Laura Kumprej; Lojze Lebič; Aleš Maver; Lucija Mirkac: Slovenec sem. Prevalje: Kulturno društvo Mohorjan, 2022.
Tomaž., v: Besede med Uršljo in Peco: 8. literarni zbornik Kulturnega društva literatov Mežiške doline, Ravne na Koroškem 2021, str. 74–77.
Stopinje. Žalostni klovni. Pesem iz prsti., v: Ljubezen v času covida: Pesmi seminarja za Kreativno pisanje pod vodstvom Borisa A. Novaka, Ljubljana 2021.
Kot stari sneg, v: Besede med Uršljo in Peco: 7. literarni zbornik Kulturnega društva literatov Mežiške doline, Ravne na Koroškem 2018, str. 111–116.
Na prepihu tisočih stopinj: izbor poezije dijakinj in dijakov Gimnazije Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem: Gimnazija, 2015.
R. I. P., v: Besede med Uršljo in Peco: 6. literarni zbornik Kulturnega društva literatov Mežiške doline, Ravne na Koroškem 2015, str. 94–103.
Gravitacije: besedila in fotografije dijakov Gimnazije Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem: Gimnazija, 2014.

Strokovne in znanstvene objave:

Dimenzije brezupa v človekovem odnosu do narave z ozirom na duhovne razsežnosti v Prežihovih novelah Vodnjak in Boj na požiralniku. V: Neznani znani Prežihov Voranc (1893–1950): Mednarodni simpozij ob 75. obletnici pisateljeve smrti. Ur. dr. Silvija Borovnik in mag. Irena Oder. Občina Ravne na Koroškem in Prežihova ustanova, 2025. 331–356.
Jaz te iščem, o Gospod, moj Bog – Utrinki slovenske katoliške lirike iz druge polovice 19. stoletja. KUD Logos, marec 2023.

Drame in celovečerne dramske uprizoritve:

Koroški diptih, fragmenti iz leško-kotuljskega podolja (prvi del: In več nas ne bo, drugi del: Pod bezgovim grmom grmenje), 2025, scenarij, glasba in režija
Če maš čemáž, 2024, scenarij, glasba in režija
Pod bezgovim grmom grmenje, 2023, scenarij, glasba in režija
Narcis, 2023, scenarij, glasba in režija
S Flegmo v novi dan, 2022, scenarij: Lucija Mirkac (vložni deli: Flegmatiki Gimnazije Ravne na Koroškem), glasba in režija: Lucija Mirkac
Naš mali kurji svet, 2019, scenarij in režija: Lucija Mirkac (vložni deli: Žiga Harnik); glasba: Lucija Mirkac in Martin Blodnik
Legenda o južni floti, 2020, scenarij, glasba in režija
Kameleon, 2018, scenarij, glasba in režija
Pofonofi, 2018, scenarij in režija; glasba: Lucija Mirkac, Martin Blodnik, Primož Štern
Let kačjega pastirja, 2017, scenarij, glasba in režija
Plavat se učimo, 2016, scenarij in režija
Narcis, 2015, scenarij, glasba in režija
Novoletne želje, 2015, scenarij in režija

Video:

Kozel in zelje: Brezčasna tragedija v petih dejanjih, postavljena na slovensko njivo (verzificirana glasbena risanka)

Drugo:

Ti, ki vztrajno mečeš svojo senco. Besedilo za skladbo Tadeje Vulc po naročilu APZ Tone Tomšič. 2026.
Nad RAzDaLJE široko odpiram nebo: »Vlečemo steze, napenja se nit … in Drava drsi za zenit.« Libreto za kantato Tadeje Vulc za mešani in moški zbor, solista, pripovedovalca in komorni orkester. 2026.
Film Koroški diptih, fragmenti iz leško-kotuljskega podolja (prvi del: In več nas ne bo, drugi del: Pod bezgovim grmom grmenje), 2025, scenarij, glasba in režija: Lucija Mirkac Fortin, snemanje in montaža: Lan Lesjak.
Šest besedil za arije za opereto na Prežihove motive. 2025.
Noetove noči. Libreto za kantato Tadeje Vulc za mešani in moški zbor, solista, pripovedovalca in komorni orkester. 2024.
Impresije iz – (spomini na Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika). V: Miklavc, Manja, in Vavkan, Lea. Brezčasnost grajskih spominov v kolesju življenja. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne, 2024, str. 72.
Najina dežja. Izbor za umetniško akcijo Poezija na mestnih ulicah 2023.

Nagrade

Uvrstitev v finale 25. pesniškega turnirja za naziv vitez/vitezinja poezije (2025)
Uvrstitev v polfinale 24. pesniškega turnirja za naziv vitez/vitezinja poezije (2024)
Nominacija za pesniško nagrado Fanny Haussmann (2024)
Nominacija za nagrado svetlobnica 2023 (pesniška zbirka Asimptote)
Dekanova nagrada Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za magistrsko delo Upesnjevanje Neizrekljivega v slovenski katoliški liriki iz druge polovice 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja (2022, mentorja: izr. prof. dr. Aleksander Bjelčevič in red. prof. dr. Vid Snoj)
Dekanova nagrada Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo Biblija in slovenska katoliška lirika med letoma 1854 in 1900 (2019, mentorja: doc. dr. Aleksander Bjelčevič in red. prof. dr. Vid Snoj)
1. mesto za romana Konec viharja in Anneli, natečaj Z domišljijo na potep 2015/2016
3. mesto za roman Za vedno jaz in 4. mesto za roman Prinesi mi novo sonce, natečaj Z domišljijo na potep 2014/2015
2. mesto za roman Narcis in 4. mesto za roman Hči gozda, natečaj Z domišljijo na potep 2014/2015

Zunanje povezave

Viri in literatura

Osebni zapis: Lucija Mirkac
Barbo, Matjaž. Kantata Noetove noči Tadeje Vulc. Zvon, letn. 28, št. 6 (2025), str. 45–47.
Razdevšek, Mira. Ko voda in val preoblačita dni: Noetove noči Lucije Mirkac. Odsevanja: revija za leposlovje in kulturo, jesen–zima 2025, št. 135/136, str. 45.
Žvirc, Barbara. Lucija Mirkac. Knjižni kažipot, Knjižnica literatov, 9. maj 2022.
Razdevšek, Mira. Sanjati sanje od včeraj za jutri: GARATAR Lucije Mirkac. Odsevanja, jesen–zima 2021, št. 119/120, str. 38.
Košnjek, Jože. Lucija Mirkac: Moje pesmi niso mračne, ampak so resnične. Karavanke, junij 2021, str. 13.
Kovač, Maja. Lucija Mirkac, GARATAR. Perun, 2020/2021, letn. 3, št. 1, str. 9.
Čibron-Kodrin, Andreja. Kameleonski minister Bori Tumor. Večer, 9. januar 2018, letn. 74, št. 6, str. 13.

Avtor/-ica gesla: Manja Miklavc, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

Datum prvega vnosa: 17. 3. 2023 | Zadnja sprememba: 16. 3. 2026

Manja Miklavc. Lucija MIRKAC FORTIN. (1997-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 26. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lucija-mirkac-fortin/