Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Metod MILAČ

Portret Metoda Marjana MIlača
Fototeka KOK - Metod Marjan Milač

Foto galerija

Rojen:
2. oktober 1924, Prevalje, Slovenija
Umrl:
24. september 2016, Syracusa, ZDA
Variante imen:
Marjan
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Bil je bibliotekar, muzikolog, zborovodja in publicist. Po osnovni šoli v rojstnem kraju je obiskoval Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano in Klasično gimnazijo v Ljubljani. Tu je dočakal začetek vojne. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskem ujetništvu in v koncentracijskem taborišču Rab, na prisilnem delu v Auschwitzu. Junija leta 1944 je maturiral in bil leta 1945 soudeleženec v Vetrinjski tragediji. Po vojni je še štiri leta preživel v avstrijskih taboriščih za pregnance, leta 1950 pa se je izselil v Združene države Amerike. V letih od 1950-1962 se je preživljal kot tovarniški delavec v Clevelandu (Ohio). Leta 1962 je diplomiral iz glasbe na Western Reserve University v Clevelandu, 1985 pa je magistriral na Syracuse University in leta 1991 dosegel doktorat pod mentorskim vodstvom Georga Nugenta in Williama Fleminga. Kasneje je magistriral še iz bibliotekarstva na univerzi Western Reserve in leta 1962 postal bibliotekar glasbenega oddelka na univerzi Syracuse v ameriški zvezni državi New York. Tam je bil zaposlen več kot trideset let, nazadnje kot oddelčni direktor knjižnic te univerze. Tudi ob bibliotekarskem delu je Milač ohranil svoje zanimanje za glasbo. Glasbo je študiral najprej v Ljubljani pri Antonu Ravniku, po vojni v avstrijskem Gradcu pri Waldemarju Blochu in Erichu Rabensteinerju. Milač je bil tudi ustanovitelj in prvi vodja Pevskega zbora Korotan v Clevelandu. Napisal je več muzikoloških in zgodovinskih člankov tako v slovenskem kot v angleškem jeziku. Bil je tudi polnopravni član Društva za slovenske študije. Občasno jetudi komponiral in leta 1961 je objavil kantato za soliste, zbor in orkester Pozdravljena zemlja na besedilo Pavleta Borštnika. 17. oktobra 2003 je bila na Prevaljah predstavitev njegove knjige Kdo solze naše posuši.

Dela

skladateljsko delo:

  • Pozdravljena zemlja [kantata za mešani pevski zbor in simfonični orkester na besedilo Pavla Borštnika za deseto obletnico pevskega zbora Korotan]
  • Godalni kvartet in Symphonic Poem “Duma” (ostala sta v rokopisu, ne da bi bila kdaj izvajana)

monografije:

  • Jacobus Gallus Carniolus 1550-1591 : new readings from the sources (1991).
  • Resistance, imprisonment & forced labor : a slovene student in World War II (2002).
  • A land bright with promise : a refugee of World War II reflects on his life in America (2012).

drugo:

  • Kdo solze naše posuši : doživetja slovenskega dijaka med drugo svetovno vojno (2003).
Nagrade

Podpora za znanstveno delo Senate Syracuse Univerze (1967), Post Standard odlikovanje za knjižničarsko delo (1982), podpora za znanstveno delo Senate Syracuse Univerze (1984); priznanje za dolgoletno delo Syracuse univerzitetna knjižnica, emeritus status Senat Syracuse Univerze (1993).

Viri in literatura
  • Enciklopedija Slovenije. Marin-Nor. Ljubljana, 1993, str. 140.
  • Koroški fužinar, 2003, št. 2, str. 25-26.
  • Milač Metod: Kdo solze naše posuši. Prevalje, 2003 (zavihki knjige).
  • Suhodolčan Dolenc, Marija & Jukič, Margareta: Biografski leksikon Občine Prevalje. Prevalje. 2005, str. 334-337.

 

Avtor/-ica gesla: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Datum prvega vnosa: 13. 1. 2020 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Simona Šuler Pandev. Metod MILAČ. (1924-2016). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/metod-milac/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 20. 1. 2023

Silvija ŽNIDAR

Intenzivno se ukvarja z literarno kritiko.
Datum vnosa: 14. 11. 2019

Avguštin (Avgust) ČERENAK

Rojen je bil v hribovitem naselju Hudinja nad Vitanjem. Po končani osnovni šoli v Vitanju se je zaposlil kot delavec v tovarni EMO Celje.Gasilec je...
Datum vnosa: 24. 2. 2011

Albin BELAR

21. februar 1864–1. januar 1939
Že leta 1897, dve leti po ljubljanskem potresu, je v Ljubljani na Wegovi ulici ustanovil prvo potresno postajo na ozemlju Slovenije.