Po opravljeni maturi na Gimnaziji Jesenice je študiral slovaški jezik in književnost ter ruski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je leta 2010 vpisal na doktorski študij na oddelku za slavistiko na isti fakulteti. Tako del dodiplomskega kakor tudi del doktorskega študija je preživel na Slovaškem. Doktoriral je leta 2014 na temo slovenske in slovaške paremiologije (vede o pregovorih in sorodnih stavčnih frazemih). Mentorja med doktorskim študijem sta bila prof. dr. Jozef Pallay s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in prof. dr. Peter Ďurčo s Filozofske fakultete Univerze Cirila in Metoda v Trnavi na Slovaškem. Leta 2013 je dobil enoletno štipendijo za doktorski študij, ki jo Ustanova patra Stanislava Škrabca podeljuje perspektivnim mladim jezikoslovcem.
Od leta 2010 do leta 2012 je bil kot prevajalec zaposlen na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bratislavi. Od leta 2015 dalje pa je kot slovaropisec zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V okviru Leksikološke sekcije sodeluje pri pripravi slovarja eSSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika tretja izdaja). Gre za popolnoma nov splošni slovar, naslednik SSKJ in njegove prenovljene izdaje SSKJ2. To je rastoči slovar, ki se objavlja v obliki e-knjig, z oznako eSSKJ pa je dostopen tudi v okviru slovaropisnega portala www.fran.si. V okviru slovarja je zadolžen za slovarski opis frazeoloških enot, posebej pa je specializiran za pregovore in sorodne enote. Od leta 2018 dalje sodeluje tudi pri projektu mariborske Filozofske fakultete z naslovom Slovenščina na dlani, v okviru katerega pripravljajo interaktivno učno e-okolje za učenje slovenščine. S svojim strokovnim znanjem prispeva v delu projekta, ki je posvečen slovenski frazeologiji in paremiologiji.
Od doktorskega študija dalje izvaja obširno raziskavo slovenskih pregovorov in sorodnih paremioloških enot s pomočjo vprašalnika na naslovu http://vprasalnik.tisina.net. Vprašalniška raziskava, ki je izvorno služila izdelavi seznama 300 najbolj poznanih paremioloških enot v slovenščini, je ta okvir prerasla. Tako bo raziskava potekala tudi v prihodnje kot edina masovna raziskava aktualne rabe slovenske paremiologije. Do junija 2018 se je vanjo vključilo več kot 2300 slovenskih govorcev z vseh koncev slovenskega govornega območja in iz tujine. Med njimi jih je več kot 500 v celoti ocenilo obsežno vprašalniško polo s kar 918 pregovori in sorodnimi enotami. Izsledke te raziskave dr. Matej Meterc uporablja v slovaropisnem delu pri obravnavi poznanosti, aktualnosti in variantnosti pregovorov in sorodnih paremioloških enot. To je tudi ena najbolj obsežnih paremioloških raziskav v svetovnem merilu. Objavil je tudi številne strokovne in znanstvene članke na frazeološke teme. Leta 2017 je pri založbi ZRC SAZU, v zbirki Lingua Slovenica izšla njegova znanstvena monografija Paremiološki optimum s podnaslovom najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini.
Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z dr. Matejem Metercem, julij 2018
Paremiološki optimum: najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017.
Tomažič, A. Kaj? Mačka ima rep nazaj —. Gea, 2016, št. 2, str. 48.
