Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

MAVREL, Blaž

Portret Blaža Mavrela
Fototeka KOK - Blaž Mavrel

Foto galerija

Rojen:
2. februar 1896, Gradišče pri Libeličah, Slovenija
Umrl:
18. junij 1977, Strojna nad Prevaljami, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Bukovnik, pesnik. Izhajal je iz številne kmečke družine, v kateri je bilo trinajst otrok. Iz Gradič so se preselili v Grablje. Tukaj je Blaž le dve leti hodil v utrakvistično šolo na Lokovici (Holmcu). Leta 1908 se je družina povečala, zato so prodali posest in se zopet vrnili v Gradiče in kupili Strávjekovo. Od tam je moral Blaž v vojsko na koroško fronto. V vojni je bil dvakrat ranjen. Leta 1930 so Strávjekovo prodali in kupili Branáče. Blaž ni šel z družino na posest, ampak je vzel v najem bajto na Stankni, kjer je popolnoma sam živel enajst let; potem se mu je pridružila sestra Katra. Bil je bajtar, samotar in krajevni Krjavelj. Brati se je naučil iz Mohorjevih knjig, ki so ga spremljale že iz očetove hiše. Pozneje si je iz knjižnice stojanskega učitelja sposojal Dom in svet in Ljubljanski zvon. Veliko se je učil iz knjižnih ocen v Mladiki. Ob lojenkah in petrolejkah je prebiral lepo slovensko besedo. (Gregorčiča, Prešerna, Cankarja, Župančiča, Aškerca). Z nahrbtnikom je hodil po knjige tudi v Študijsko knjižnico na Ravne in prebiral Prežiha, Puškina, Solženicina, Rebulo, Dostojevskega, Tolstoja… Pisal je pesmi, v katerih je nadaljeval izročilo koroškega bukovništva. Pisal jih je v svoj zvezek in jih večkrat popravljal in prepisoval. Prav zaradi tega najdemo njegove rokopise marsikje. Veliko njegove pesniške zapuščine hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne, v fototeki pa tudi precej Mavrelovih fotografij. Mavrel je tudi prevajal Prešernove nemške pesmi. Dr. Franc Sušnik ga je izbrano označil: “V vrsti koroških bukovnikov, teh nešolanih ljubimcev muz, na ljudske strune ubranih, ljubiteljev čudeža črk, pisanja in prepisovanja, je Blaž Mavrel eden tistih, ki so najviše merili do hrama učenosti”. Koroški kinoklub Prevalje je posnel o njem tri dokumentarne filme: Blaž Mavrel (Mirko Konečnik, 1976), Bili smo pri Blažu Mavrelu (Roman Flis in Mirko Konečnik, 1976), Pogreb Blaža Mavrela (Silvo Pečnik, 1980). Bil je tudi častni član Koroškega kino kluba Prevalje in za filmske dosežke je kinoklub podeljeval plakete Blaža Mavrela.

Dela:

  • Camarske pesmi (1935),
  • Koroški ženitvovanjski običaji in nove camarske pesmi (1938),
  • Šopek s koroških bregov (1971),
  • Gozd šumi v meni (1977).

Sprva je zapisoval ljudske šege in navade, kasneje pa je pisal prigodne, slavilne, razpoloženjske, ljubezenske, hudomušne in domoljubne pesmi in jih objavljal še v Mladiki, Novi mladiki, Viharniku, Pavlihi in v raznih koledarjih.

Neobjavljene pesmi v:

Avtor/-ica gesla: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Datum prvega vnosa: 13. 1. 2020 | Zadnja sprememba: 9. 9. 2021
Simona Šuler Pandev. MAVREL, Blaž. (1896-1977). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 10. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mavrel-blaz/
Prijavi napako