Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jožefa MASLO

MASLO Jožefa
Foto: Iz knjige Pelican, C. Po Vojkovih poteh, 2003. Str. 194.

Foto galerija

Rojena:
januar 1891, Ostrožno Brdo
Umrla:
26. november 1944, Auschwitz
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Jožefa Maslo, zavedna in uporniška Slovenka, mati enajstih otrok, se je po začetku druge svetovne vojne v okviru OF vključila v NOB, v katerem so bili aktivni vsi njeni otroci – od najstarejših partizanskih borcev do najmlajših dveh kurirčkov. Že leta 1941 je družina izvajala prve oborožene akcije proti italijanskim fašistom. Leta 1942 so Italijani družini Maslo požgali domačijo. Jožefo so poslali v fašistični zapor na jug Italije in jo strahotno mučili. Izgubila je tudi dva sinova partizana. Po kapitulaciji Italije se je vključila v različna dela za narodno osvoboditev, dokler ni bila 3. 1. 1944 izdana, mučena in poslana v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz. Tam je zbolela za tifusom. Še živo so jo vrgli na kup trupel in jo sežgali v krematoriju.

Po njej se danes imenuje vrtec v Ilirski Bistrici.

Viri in literatura

Jogan, M. Vzornica Jožefa Maslo. Jesenski listi, 2012, št. 19, str. 33.

Avtor/-ica gesla: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa
Datum prvega vnosa: 3. 9. 2018 | Zadnja sprememba: 18. 1. 2026
Tadeja Raspor. Jožefa MASLO. (1891-1944). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 22. 10. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jozefa-maslo/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Josip GERM

22. januar 1869–11. januar 1950
Kot portretist in krajinar sodi med predstavnike akademskega realizma. Odlikujeta ga natančna risba in bogat kolorit.
Datum vnosa: 20. 4. 2011

Robert NEUBAUER

7. december 1895–3. maj 1969
Slovenski zdravnik, ki je uvedel številne nove diagnostične metode.
Datum vnosa: 23. 9. 2009

Ivan DOLINAR

26. avgust 1840–6. junij 1886
Bil je med ustanovitelji Delavskega podpornega in bralnega društva in njegov prvi predsednik, kasneje tudi društveni tajnik.