Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Martin – Tinček IVANUŠA

IVANUŠA Martin - Tinček
Foto: Foto Langerholc

Foto galerija

Rojen:
23. avgust 1941, Šalovci
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Odraščal je v Šalovcih pri Središču ob Dravi, osnovno šolo je obiskoval v Miklavžu pri Ormožu. Že v zgodnji mladosti sta ga zanimali radiofonija in tehnika, zato je šolanje nadaljeval na Elektro šoli v Mariboru, smer radio-mehanika-televizija.

Kot mlad tehnik se je leta 1964 zaposlil v podjetju Radio center Ptuj, od koder ga je želja po znanju vodila na izobraževanje v Nemčijo. Leta 1968 je na Dravski ulici na Ptuju odprl svoj TV servis. Leta 1978 je sestavni del njegove poklicne obrtniške dejavnosti postalo tudi filmsko ustvarjanje.

Leta 1991 je ustanovil lokalno Televizijo Ptuj, kjer sta skupaj s sodelavko, voditeljico Nado Kotar, ustvarila okrog 2500 oddaj, ki so zabeležile vse pomembne dogodke iz politike, gospodarstva, kulture, šolstva, zdravstva in številnih drugih področij življenja in dela ljudi iz Ptuja in širše okolice.

Njegov filmski opus zajema predvsem številne dokumentarne filme, v katerih je prikazal mnoge stare običaje in narodopisne posebnosti, življenjske zgodbe ljudi, posebnost pa  predstavljajo njegovi filmi o živalih. Za njegovo največjo znamenitost velja predvsem sedem filmov s petelinom po imenu Koko. Pomembno vlogo pri njegovih filmih ima ptujski novinar Franc Milošič, ki jih je večino opremil s spremno besedo.

Njegova filmska ustvarjalnost je bila opažena in nagrajena tako doma kot v tujini, saj je bil nagrajen na več kot sedemdesetih mednarodnih festivalih. Filmske nagrade je prejel v naslednjih državah: Japonska, Avstrija, Nemčija, Švica, Italija, Slovaška, Jugoslavija, Srbija, Makedonija in Slovenija. Vrhunec svoje filmske ustvarjalnosti je dosegel s filmom Velikonočnica, s katerim je leta 2009 zastopal Slovenijo na televizijskem kanalu CNN, kjer se mu je v oddaji World view, ki izbira najboljše prispevke s celotnega sveta, uspelo uvrstiti v izbor sedmih držav.

Danes živi v Orešju pri Ptuju in velja za najbolj poznanega ter priznanega ptujskega filmskega ustvarjalca.

Dela

Posnel je naslednje filme:
Moj kolaček
Tri leta do lüka
V ritmu valčka
Ko ramena zaječijo
Skrivnostna sončnica
Haloška večna bremena
Ne utihni, stari mlin
Po stopinjah poguma
Kmečko gostüvanje v Gorišnici
Ptuj – biser preteklosti
Skrite podobe preteklosti
V vetru poje stari mlin
Izumitelj Janez Puh
Pikina zgodba
Velikonočnica idr.

Nagrade
  • za film Koko neustrašni prejel ekskluzivno nagrado na 14. Tokyo video festivalu na Japonskem (1991)
  • za film Učenjak Koko najvišje priznanje zlatega berača na mednarodnem festivalu lokalnih televizij vzhodne Evrope na Slovaškem (1999)
  • za svoje delo je v ptujski občini dvakrat dobil oljenko – priznanje Mestne občine (MO) Ptuj, v letih 1993 in 1998
  • leta 2015 je bil razglašen za zaslužnega občana MO Ptuj
Viri in literatura

M. Turk: Nagrajena filma Tinčka Ivanuše Pikina zgodba in Izumitelj Janez Puh, Ptujčan, št. 3 (27. 3. 2009), str. 22.
M. Tomašič: V filmih ujete zgodbe, ki jih piše življenje, Ptujčan, št. 2 (29. 2. 2012), str. 21.
K. Mrgole: Stoječe ovacije zaslužnemu občanu, Ptujčan, št. 9 (25. 9. 2015), str. 17.
Nagrajeno filmsko delo Tinčka Ivanuše, Ptujčan, št. 1 (29. 1. 2016), str. 23.
M. Zemljarič: Mesto ponosno na Tinčka in njegovo ustvarjanje, Štajerski tednik, št. 59 (4. 8. 2015), str. 10.

Avtor/-ica gesla: Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 6. 1. 2017 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Barbara Rižnar. Martin – Tinček IVANUŠA. (1941-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 10. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/martin-tincek-ivanusa/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 1. 3. 2022

Martin VIDOVIČ

20. april 1929–20. januar 2009
Minorit, duhovnik, gvardijan samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, prvi provincial samostojne slovenske minoritske province sv. Jožefa
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Gvidon FAJDIGA

28. marec 1911
Zasnoval je tehnologijo intenzivnega pašno-košnega izkoriščanja travnikov ter ureditev sodobnih čredinskih pašnikov.
Datum vnosa: 6. 6. 2014

Alojz (Lojz) KRAIGHER

22. april 1877–25. februar 1959
Zdravnik, zobozdravnik in pisatelj. Častni profesor Medicinske fakultete v Ljubljani in bibliotekar Centralne medicinske knjižnice.