MAROŠEVIČ (ROJ. KOROŠEC), Slava

Slava Maroševič je bila sicer do upokojitve zaposlena na Obmejni fitokarentenski in veterinarski postaji Jesenice. Na Jesenicah pa je pustila velik pečat kot amaterska igralka v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice, kjer je odigrala 90 vlog in 1102 nastopa. S svojim gledališkim udejstvovanjem je začela že v prvi gledališki sezoni 1945/1946. 26. Decembra 1945 je kot gimnazijka Slava Korošec odigrala vlogo Babuške v Triglavski bajki Pavla Golie. Že s svojo prvo vlogo je občinstvo ganila do solz. Postala je izrazito karakterna igralka, ki je znala očarati tudi zelo zahtevno občinstvo, s katerim so se skupaj jokali, smejali, trpeli. Njene kreacije so cenili ugledni kritiki in poznavalci gledališke umetnosti (Josip Vidmar, Vasja Predan, Andrej Hieng). Njen repertoar je izjemno bogat in mnogoplasten. Med drugim je bila Shakespearova Julija v Romeu in Juliji, Almira v Miklovi Zali, Hasanaginica, Elizabetra v Schillerjevi Mariji Stuart, Nina v Cankarejem Kralju na Betajnovi, krhka Veronika Deseniška v Župančičevi istoimenski predstavi, Lepa Vida v Tomažičevi Lepi Vidi, Meta v Vorančevih Samorastnikih. Igrala je v Škufčevi mladinski igri Punčka sanj, v Stevensovi komediji Zakonski vrtiljak in v kriminalki Agathe Christie Mišelovka. Z Bernardo Albo Federica Garcie Lorce je leta 1964 zablestela na zveznem tekmovanju na hvarskem festivalu in dobila diplomo za tenkočutno, čustveno obarvano in decentno izpeljano igro. Nepozabne so tudi vloge v E. O. Neila Strast pod bresti, v Etienu Jacquesa Devala, Komaj do sredine vej Petra Ustinova, v Cankarjevem Jakobu Rudi, Zindlovi drami Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic. Navdušila je kot doktorica von Zahnd v Dürrenmattovih Fizikih. Nepozabna je njena Medeia Evripidesa in še bi lahko naštevali. V sezoni 1981/1982 je Slava Maroševič praznovala svoj tisoči nastop na domačem odru z vlogo gospe Alvingove v Ibsenovih Strahovih.

Tekst je pripravil gospod Bojan Maroševič, igralec in sin gospe Slave Maroševič.