Njegovi starši so bili doma iz Trebnjega. Obiskoval je goriško in ljubljansko realko ter opravil maturitetni tečaj v Ljubljani. Šolanje je nadaljeval in ga končal kot inženir trgovstva; diplomiral je na visoki trgovski šoli v Parizu leta 1932.
Zaposlil se je še pred diplomo in si v naslednjih desetletjih pridobil številne delovne izkušnje z različnih področij. Delal je pri železnici, špediciji, carini, mednarodnem trgovskem zastopstvu v Franciji, seznanjen je bil tudi z delom v tovarni, poznal je administracijo, saj je služboval na ministrstvu za prosveto v Beogradu in po osvoboditvi na trgovinskem ministrstvu v Ljubljani. Pridobil si je tudi dolgoletno pedagoško prakso na nižji trgovski šoli v Celju in na trgovskem učilišču Christofov učni zavod v Ljubljani.
Po drugi svetovni vojni, aprila 1946, je iz Ljubljane prišel v Novo mesto in se takoj vključil v organizacijo srednjega ekonomskega šolstva. Pred prihodom v Novo mesto je imel že kar 25 let najrazličnejših delovnih izkušenj. Leta 1951 je bil imenovan za direktorja Vajenske šole trgovinske stroke Novo mesto, kasneje Srednje ekonomske šole. Organiziral je razne tečaje, od administrativnih do knjigovodskih, kasneje pa se je vključil tudi v organizacijo dopisnih tečajev. Ob pomanjkanju učbenikov je med drugim napisal skripta Sodobna reklama in Kontrolna dela I ter skupaj s profesorjem Ralco Enotno knjigovodstvo. Upokojil se je leta 1962.
Bil je tudi priznan družbeni delavec. Opravljal je vrsto odgovornih funkcij: bil je revizor, izvedenec na okrožnem sodišču, član izpitne komisije, član ali predsednik raznih svetov, odborov in komisij ter svetovalec v več ustanovah. Njegovo najpomembnejše izvenšolsko delo je bilo sodelovanje v komisiji za skrb otrok padlih borcev pri Zvezi borcev. Mnoge je sprejel v šolo ter jim priskrbel stanovanje in štipendijo.
red dela s srebrnim vencem
B. K. Inž. Karel Marn. Dolenjski list, 11. 10. 1973, let. 24, št. 41, str. 5.
Kronika Vajenske šole trgovinske stroke Novo mesto: 1873–1953. Novo mesto: Trgovinske zbornice: Celje okolica, Črnomelj, Kočevje, Krško, Novo mesto Trbovlje, str. 23. Trdinova knjižnica, (2).
