Marko BENEDIK

Dr. Marko Benedik se je rodil leta 1940 v številni delavski družini. Svojo duhovniško pot je začel kot kaplan v Zagorju, Ljubljani in v Domžalah. Kot župnik je deloval na Bohinjski Beli in v Ribnem. Leta 1982 pa ga je tedanji nadškof dr. Alojzij Šuštar prosil, da prevzame župniji Kranjska Gora in Rateče Planica. Poskrbel je za obnovo vseh cerkvenih stavb od Rateč do Gozd-Martuljka. Kranjska Gora ima kapelo, ki je nimajo niti vsa mestna pokopališča, na župnijskem vrtu sta bili zgrajeni dve novi stavbi. V Ratečah je bila cerkev z župniščem obnovljena v letu 1986. Kot najstarejša cerkev v kranjskogorski občini je bila obnovljena s pomočjo strokovnjakov, kulturne skupnosti in KS Rateče Planica. V cerkvi v Ratečah velja omeniti znamenito upodobitev križevega pota ruskega slikarja Mašukova. Obnovile so se orgle iz leta 1700, ki sodijo med najstarejše orgle na Gorenjskem. Leta 1987 se je obnavljala korenška cerkev in kapela v Tamarju. Zelo dragoceni so mozaiki v kapeli Marije Pomagaj v Tamarju, ki so delo p. Marka Rupnika, Prešernovega nagrajenca, in njegove ekipe iz centra Aletti. V Kranjski Gori, Podkorenu in Ratečah je poskrbel tudi za nove zvonove. Pred župnijsko cerkvijo v Kranjski Gori so bile postavljene bronaste podobe treh vidnih kranjskogorskih rojakov (Lovrenca Lavtižarja, Simona Robiča in Josipa Lavtižarja), ki jih je izdelal Nikolaj Mašukov. Leta 2010 je, že z bolniške postelje, poskrbel za vse aktivnosti ob petstoletnici kranjskogorske cerkve.

Seveda pa ne gre zanemariti tudi njegove dejavnosti na pastoralnem področju. K sodelovanju pri verskem življenju je pritegnil tudi laike. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi kulturnega društva Josip Lavtižar. Pomembno pa je tudi njegovo sodelovanje z zamejskimi duhovniki na Koroškem in v bližnjih Žabnicah pod Sv. Višarjami. Prav tako je sodeloval tudi z Rusko patriarhijo ob vsakoletni slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem. Kot župnik v Kranjski Gori in verski gostitelj slovesnosti je prispeval h graditvi mostov in utrjevanjem vezi med katolištvom in pravoslavjem. Kot avtor ali soavtor je sodeloval tudi pri več monografijah, povezanih s Kranjsko Goro in Ratečami: Kranjska Gora: 600 let župnije (1990), Josip Lavtižar (1993), Naši znameniti rojaki (2008), Ob 500-letnici cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori (2010).

Poleg ogromnega dela na gospodarskem in duhovnem področju v njegovih župnijah pa se je tudi vseskozi izobraževal. Tako se je leta 2004 vpisal na podiplomski študij na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2006 je dosegel naslov magister znanosti, tri leta kasneje pa še naziv doktor znanosti s področja religiologije. V doktoratu je raziskoval delovanje slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju.