Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Anton MARKELJ

Portret - Anton MARKELJ
Tone Markelj - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojen:
25. oktober 1907, Bohinjska Bela
Umrl:
14. marec 1978, Zagreb (pok. v Novem mestu - Ločna)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Anton (Tone) Markelj je bil rojen v Bohinjski Beli v družini desetih otrok tamkajšnjega cerkovnika. Že pri osmih letih je izgubil očeta, ki je padel na bojiščih Galicije v prvi svetovni vojni. Njegov glasbeni talent ni ostal neopažen, tako da je že kot dvanajstleten orglal pri mašah. Veselje do glasbe ga je leta 1922 pripeljalo v ljubljansko orgelsko šolo, ki jo je vodil znani skladatelj in glasbeni pedagog Stanko Preml. Končal jo je kot “vrlo sposoben” organist, hkrati pa se je v tem času učil tudi klavirja na Glasbeni matici in že vodil moški pevski zbor.

Sprva se je preživljal kot organist na Bledu, nato je služboval kot organist na Krki pri Stični, kjer je vodil tudi pevski zbor, poučeval citranje in ustanovil citraški kvintet. Leta 1935 je postal organist v kapiteljski cerkvi v Novem mestu, kjer je nasledil skladatelja in organista Ignacija Hladnika. V Novem mestu si je ustvaril družino in se povsem vživel v novo okolje.

Med drugo svetovno vojno je zaradi sodelovanja in simpatiziranja z OF izgubil službo honorarnega učitelja glasbe na meščanski šoli. Za enajst mesecev je šel v internacijo na Rab, po internaciji je bil večkrat zaprt in nazadnje izgubil tudi službo organista. Že prve dni po osvoboditvi je začel delovati kot zborovodja, orgle pa je zamenjal s profesorskim katedrom najprej leta 1945 na novomeški gimnaziji, potem pa leta1950 na učiteljišču in ponovno na pedagoški gimnaziji, kjer je kot strokovni učitelj glasbe na delovnem mestu profesorja glasbe poučeval vse do upokojitve leta 1968. Honorarno je poučeval tudi na novomeški glasbeni šoli.

Največ časa je poleg poučevanja v šolah posvečal predvsem vodenju pevskih zborov. Po vojni je osnoval pevski zbor Dušan Jereb, ki mu je od ustanovitve naprej dirigiral skoraj tri desetletja. Ukvarjal se je tudi s skladanjem. Ustvaril je nekaj sakralnih skladb, ki žal niso ohranjene. Pozabi je rešena le njegova uglasbitev pravljične igre Poldeta Ciglerja Sneguljčica, ki je bila v koncertni izvedbi ponovno uprizorjena leta 2012.

Za svoje delovanje je prejel številna priznanja, med drugim zlato Gallusovo značko in Trdinovo nagrado.

Nagrade

Trdinova nagrada, 1966

Viri in literatura
  • CG 1935, str. 139.
  • DL 16. marca 1978, št. 11, str. 9 – s sliko.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Anton MARKELJ. (1907-1978). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 21. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/anton-markelj/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 16. 1. 2012

Darinka KOBAL

Pisateljica za otroke, ki je od leta 1990 do 2012 izdala 21 monografskih del.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Alojz TAVČAR

18. junij 1857–6. november 1937
Klasični jezikoslovec, poznavalec esperanta in slovaropisec ter dolgoletni gimnazijski profesor
Datum vnosa: 13. 4. 2021

Sašo Nedeljko STEVOVIĆ

Deset let je bil vodja oblikovanja izdelkov v tovarni Tomos, vodja likovne šole v Kopru in član raznih likovnih društev.