Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Marin BEROVIČ

Portret - Marin BEROVIČ
Marin Berovič - marin-berovic.si

Foto galerija

Rojen:
21. marec 1951, Novo mesto
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Otroštvo in mladost je med letoma 1951 in 1975 preživel v Novem mestu, od koder je doma njegova mati Ada Prijatelj, katere rod izhaja iz znane novomeške trgovske družine Pauser. V Novem mestu je končal osnovno šolo in gimnazijo, kjer je maturiral leta 1969. V Ljubljani je leta 1975 diplomiral na oddelku za kemijsko tehnologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Nato je leta 1979 najprej magistriral s področja biokemijskega inženirstva, leta 1984 pa je pridobil magisterij še na Akademiji za likovno umetnost na oddelku za restavratorstvo in konservatorstvo. Doktorat je opravljal na Tehniški Univerzi v Gradcu, kjer je leta 1986 doktoriral iz biokemijskega inženirstva. Specializacije je opravil na tehničnih univerzah: TU Graz, TU Delft-Leiden, TU Hannover, TU Danska, Lyngby in na Univerzi Strathclyde, na Pontificate Universidad Chatolica de Santiago de Chile pa je bil gostujoči profesor.

Bil je redni profesor biokemijskega inženirstva in biotehnologije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter na Biotehniški fakulteti (1996–2016) in redni profesor na oddelku za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (1996–2016). Bil je tudi profesor likovne tehnologije na visoki šoli za slikarstvo (1993–2007).

Bibliografija Marina Beroviča obsega 702 del (COBISS), od tega 72 preglednih in znanstvenih člankov, 173 znanstvenih prispevkov na mednarodnih konferencah, 41 prispevkov v monografijah, 14 patentov in 40 vabljenih predavanj na 27 univerzah v 22 državah. Uredil in izdal je 11 knjig v angleškem jeziku, s področja biokemijskega inženirstva, med njimi znanstveno monografijo Solid State Bioreactors, ki je izšla leta 2006 pri ugledni založbi Springer Verlag. Sodeloval je pri 38 raziskovalnih projektih od tega pri 35 kot nosilec. Je mentor 67 diplomskih del, 15 magistrskih del in 7 doktorskih disertacij.

Prav tako je član mednarodnih strokovnih združenj, organizacij in ustanov, med drugim tudi New York Academy of Science, podpredsednik International Organization on Biotechnology and   Bioengineering. Bil je predsednik European Society on Biochemical Engineering Sciences, član Executive Board of European Federation on Biotechnology ter ustanovitelj in vodja svetovnega podoktorskega kurza (1989-2022) EU Bioprrocess Engineering Course.

Uveljavil se je tudi kot slikar in imel do sedaj sedeminšestdeset samostojnih razstav, sodeloval je na 136 skupinskih razstavah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Avstriji, Španiji, Italiji in na Madžarskem ter na 22 slikarskih kolonijah in ekstemporih. Ukvarja se tudi z grafiko, fotografijo in oblikovanjem ter z restavriranjem likovnih del. Med drugim je restavriral zbirko pastelov Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in Krkino zbirko Jakčevih pastelov. Od leta 1983 je član Društva likovnih umetnikov Ljubljane. Za svoje delo je prejel 10 nagrad za slikarstvo. Ukvarja se tudi s poezijo in glasbo.

Kot priznan slovenski strokovnjak za procesno inženirstvo v vinarstvu sodeluje kot predsednik oziroma član 24 mednarodnih ocenjevalnih komisij. Je vitez vina OEVE in ataše za zunanje zadeve.

Nagrade

Krkina nagrada za področje organske sintezne tehnologije, 1976
Nagrada sklada Borisa Kidriča za dosežke v raziskovalnem delu na področju biotehnologije, 1983
Nagrada sklada Borisa Kidriča za področje inovacij v bioinženirstvu, 1988
Mednarodna nagrada za inovacije, 2012

 

Viri in literatura

Marin Berovič. (citirano 8. avgusta 2021). Dostopno na naslovu: http://www.marin-berovic.si/
Osebni podatki, avgust 2021

 

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Marin BEROVIČ. (1951-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 1. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marin-berovic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 10. 2013

Maks DEBENJAK

13. april 1909–24. december 1985
Rodil se je materi Antoniji Rožič in očetu Francu, trgovcu in gostilničarju. Med prvo svetovno vojno je bila družina poslana v begunstvo v Alvinian...
Datum vnosa: 26. 11. 2014

Franci ŠARABON

Pri osmih letih so mu starši kupili prvo harmoniko in z njo nekaj nedeljskih tečajev v dveh ali treh mesecih. Tam se je na pamet, brez not učil laž...
Datum vnosa: 29. 11. 2019

Suzana TRATNIK

Aktivistka lezbičnih in drugih sorodnih gibanj.