Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Marija ŠTUPCA

Portret - Marija ŠTUPCA
Rojena:
5. januar 1873, Šempeter v Savinjski dolini
Umrla:
22. januar 1955, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Marija Štupca je bila znana predvsem kot prosvetna in humanitarna delavka, ki je skupaj s svojo sestro Antonijo Štupca delovala na področju šolstva in družbeno koristne aktivnosti.

Rodila se je v Šempetru v Savinjski dolini, materi učiteljici Mariji Štupca, rojeni Kreft, in očetu nadučitelju Antonu Štupca. Po smrti očeta se je s sestro in materjo preselila na Ptuj k teti Genovefi Čeh, nato pa v Ormož. Po osmih letih osnovne šole (1886) je dve leti obiskovala Meščansko šolo v Mariboru. Učiteljišče je zaključila v Gradcu (1892), nato pa se vrnila domov z željo, da bi učila slovenske otroke. V Markovcih je delala do leta 1905, kjer je vmes opravila še meščanskošolski izpit v Mariboru, nato pa odšla v Ljubljano. Tam je bila učiteljica na vadnici (osnovna šola, povezana z učiteljiščem) do leta 1921. Zavzemala se je za obvezno uvedbo praktičnega in teoretičnega gospodinjskega pouka na dekliških šolah, za preureditev pouka ženskih ročnih del, za sajenje lana in konoplje na šolskih vrtovih, za gospodinjske tečaje ter tečaje za bolniške strežnice in kmečka dekleta ter za poučevanje učiteljskih kandidatk o vrtnarstvu in čebelarstvu. Stremela je k ustanovitvi slovenskega zavoda za zanemarjene deklice. Menila je, da je za vzgojo mladine potrebna molitev, seznanjanje z zgodovino in petje domoljubnih pesmi.

Poleg poučevanja je igrala na orgle v Markovcih in Ormožu, s sestro Antonijo pa sta nastopali v gledaliških predstavah na Ptuju (1894). Pod različnimi psevdonimi (Borov Luka in Brinov Nace) je v Slovenskem gospodarju pisala prispevke, usmerjene proti ptujskim velenemcem, in se zavzemala za domače delavce. Prevajala je iz nemščine za Mateja Slekovca in za njegovo kroniko Ljutomer naslikala grbe. V časopisih Slovenski gospodar, Slovenski učitelj in Slovenski narod lahko najdemo njene potopise, strokovne spise ter poučne sestavke. Objavljala je tudi v reviji Angeljček in Bogoljub.

Okoli leta 1900 je ustanovila nedeljsko patronažo za služkinje in delavke, skupaj s sestro Antonijo pa sta bili soustanoviteljici Slomškove zveze. Organizirala je protialkoholno gibanje po vseh osnovnih šolah ter pomagala novomašnikom in otrokom v sarajevskem sirotišču.

Po upokojitvi (1921) je gospodinjila na posestvu svoje tete Genovefe Čeh na Ptuju in bila predsednica Dekliške zveze za lavantinsko škofijo. V Halozah je vzpodbujala gojenje sadnega drevja, svetovala škropljenje in kmete seznanjala z modernimi stroji za mletje grozdja in sadja ter pomagala izdelovati cisterne za vodo.

Svoja zadnja leta je preživela v Mariboru pri sestri Antoniji.

Dela

Leta 1912 je izdala knjigo Mladini ob petdesetletnici Slomškove smrti: 1862–1912.

Viri in literatura

M. Uršič: Štupca Marija, Slovenska biografija, december 2019.
I. Pukšič: Iz zgodovine Markovcev, List iz Markovcev, št. 1 (mar 2015), str. 10.
M. Štupca: Času primerni predlogi, Slovenski učitelj, l. 18 (1917), str. 216.

Avtor/-ica gesla: Eva Reberšak, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 12. 5. 2020 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Eva Reberšak. Marija ŠTUPCA. (1873-1955). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 3. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marija-stupca/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 6. 2012

Marija PERPAR

1. januar 1904–5. marec 1990
Oče Ivan (finančni svetnik), mama Marija Kovšca, brat Stanko (zdravnik). Leta 1923 je maturirala na klasični gimnaziji v Ljubljani, do leta 1927 je...
Datum vnosa: 6. 11. 2017

Ivan TOMINC

4. november 1911–6. september 1942
Skupaj z Rudijem Papežem in Valentinom Teranom je Tominc v domači drvarnici v Stražišču 27. maja 1937 ustanovil tekstilno zadrugo.
Datum vnosa: 21. 5. 2020

Anton PERGER

Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju ter nato nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji v Vipavi. Po končani Teološki fakulteti v Ljubljani in ...