Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Marija PERPAR

Portret - Marija PERPAR
Rojena:
1. januar 1904, Tolmin
Umrla:
5. marec 1990, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Oče Ivan (finančni svetnik), mama Marija Kovšca, brat Stanko (zdravnik). Leta 1923 je maturirala na klasični gimnaziji v Ljubljani, do leta 1927 je na Univerzi v Ljubljani študirala kemijo in fiziko, leta 1929 prav tam doktorirala z dizertacijoPoizkusi kombinacij triarilmetan- in diarilamin-radikalcev. Od leta 1917 do 1933 je poučevala na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, potem pa do leta 1945 na celjski gimnaziji. Zaradi delovanja v raznih feminističnihi gibanjih za emancipacijo in enakopravnost žensk je bila med vojno večkrat zaprta (v Celju, Ljubljani, Beljaku in Ribnici). Po vojni se je zaposlila kot docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1952 postala tam izredna profesorica, leta 1957 pa redna profesorica za organsko kemijo in analizo. Bila je mentorica okrog 160-im diplomantom in najmanj osmim doktorandom.
Ob pedagoškem delu se je kot raziskovalka ukvarjala najprej s polisaharidi, kasneje pa s kromatografijo in organsko kemično tehnologijo. Z raziskavami o vplivu rženih rožičkov in hermelike na človeško psiho, je veliko prispevala k razvoju farmacevtske industrije. V domačih in tujih strokovno-znanstvenih publikacijah je samostojno objavila preko 60 člankov, okoli 40 s sodelavci; intenzivneje je pisala predvsem po letu 1953. Je avtorica več učbenikov in skript.
Ves čas svojega življenja je bila velika ljubliteljica gora in planinarjenja.
Leta 1965 je bila nagrajena z Redom dela z zlatim vencem, Kidričevo nagrado za življenjsko delo pa je prejela leta 1973.

Dela

Organska kemija, 1946
Vaje iz organske kemije, 1958 (soavtorica)
Organska analiza, 1959
Slovenska kemijska nomenklatura, 1966
Organska kemija: za gimnazije in druge srednje šole, 1968 (soavtorica)
Kromatografija, 1969 (soavtorica)
Raziskave hermelike, 1973

Viri in literatura

M. Milenković: Marija Perpar (1904-1990): prva slovenska raziskovalka na področju organske kemije, Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2007, str. 400-403
M. Tišler: Prof. dr. Marija Perpar, Vestnik slovenskega kemijskega društva (1990), št. 4, str. 3-4
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 11, Gorica 1985, str. 624

Avtor/-ica gesla: Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Datum prvega vnosa: 13. 6. 2012 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Renata Lapanja. Marija PERPAR. (1904-1990). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 8. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marija-perpar/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 6. 2. 2017

Lučka ZORKO

Po osnovni šoli in gimnaziji v Murski Soboti je študirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Ukvarja se z lektoriranjem. Piše poezijo, pro...
Datum vnosa: 21. 11. 2019

Slavko (Alojz) MARCEN

Otroštvo in mladost je preživel v vasi Kovk, kjer živi še danes. Osnovno šolo je obiskoval na Dolu pri Hrastniku. Čeprav je bil odličen učenec, se ...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Lado SMREKAR

1. december 1928–2. december 2020
Kulturni in prosvetni delavec, ki je Kostanjevico ob Krki povzdignil v enega najpomembnejših kulturnih središč v Sloveniji