Marija DERNOVŠEK (por. ŠPRAJCAR)

Njen oče je bil ekonomist Karel Dernovšek z Rake na Dolenjskem, mati pa Hermina, sicer hčerka profesorja zgodovine in geografije ter politika Frana Šukljeta, lastnika gradiča Kamen v Kandiji pri Novem mestu. Osnovno šolo in nekaj razredov srednje šole je obiskovala na Dunaju, po očetovi smrti pa se je mati z otroki vrnila v Novo mesto. Šolanje je nadaljevala na novomeški gimnaziji (1920–1923), a ga je morala zaradi slabega gmotnega položaja kljub izredni nadarjenosti po treh letih, v sedmem razredu prekiniti. Na izpite in na maturo na učiteljišču v Ljubljani, ki jo je opravila leta 1924, se je pripravljala doma.

Njeno prvo delovno mesto učiteljice je bilo na osnovni šoli v Šmihelu pri Novem mestu, potem pa je nekaj let poučevala v Birčni vasi. Vpisala se je na višjo pedagoško šolo v Zagrebu, jo končala in postala predmetna učiteljica. Nato je na meščanski šoli v Novem mestu poučevala vse do kapitulacije Italije septembra 1943, ko se je pridružila narodnoosvobodilnemu boju.

V partizanih je bila sprva v Cankarjevi brigadi kuharica, kasneje pa je na osvobojenem ozemlju v Beli krajini pomagala organizirati partizansko šolstvo. Hodila je od vasi do vasi in usposabljala učitelje. Sodelovala je na konferencah in krožkih, kjer so obravnavali aktualna šolska in politična vprašanja. V tem času je napisala dve partizanski pesmi. Njeno nekoč priljubljeno otroško pesem Pionirsko kolo (Tine, Tone, Jure, Meta …) je uglasbilo kar sedem skladateljev, med njimi Milan Apih. Pesem Obroč (tudi Iz obročev), ki velja za eno izmed najbolj uspelih partizanskih moških zborovskih pesmi, pa je v Vojni vasi pri Črnomlju julija 1944 uglasbil njen gimnazijski sošolec in bratranec Marjan Kozina.

Po končani vojni je ponovno poučevala na meščanski šoli v Šmihelu in na gimnaziji v Novem mestu. Poročila se je s kmetom Jožetom Šprajcarjem iz Tuševega Dola pri Črnomlju, ki je bil eden prvih sodelavcev Osvobodilne fronte v tem kraju. Februarja 1946 je umrla na porodu v novomeški bolnišnici.