Maria LAPAJNE

Maria Baumacher, doma z zgornje Štajerske (Avstrija), se je 30. julija 1877 poročila z idrijskim trgovcem Francem Lapajnetom. Po poroki sta vse do Frančeve nenadne smrti (zaradi tifusa) živela v Idriji. Imela sta šest otrok (Anico, ki je bila mati akademskega kiparja, slikarja in grafika Nikolaja Pirnata, Mici – poznejšo učiteljico in ravnateljico dekliške meščanske šole v Idriji, Pavla, Srečka, Pavlo in Francija). Zakonca sta se spoznala v gozdarski koči na Rvenovšu na Vojskem, kamor je Marija prišla na obisk k bratu Englu, ki je bil tja nameščen kot gozdar, Frančevi starši pa so imeli na vojskarski planoti veliko posest.
Marijin mož Franc je še pred poroko, leta 1875, oblikoval Firmo Franz Lapaine, ki se je ukvarjala s prodajo hrane, galanterije in drugega blaga, njena osnovna dejavnost pa je bila prodaja čipk blagovne znamke Idrijska čipka. Te so prek urejenih katalogov prodajali večinoma v države zahodne in severne Evrope. Firma je dobro poslovala. Po Frančevi smrti leta 1893 je Marija kljub konkurenci, ki jo je hotela izločiti, češ da kot ženska ni primerna za poslovanje, prevzela vodenje firme. Skromni izobrazbi navkljub, imela je le štiri leta osnovne šole, se je v kratkem času naučila knjigovodstva in poslovanja. Znala je prisluhniti potrebam širšega prostora. Ohranila je nabavno in prodajno mrežo ter na trgu uspešno konkurirala podobnim podjetjem. Posodobila je proizvodnjo, ohranila točnost dobave, pri klekljanju uvedla vzorce, ki so zahtevali obvladovanje zahtevnejših tehnik, vpeljala je ozki ris, finejši sukanec in pet parov klekljev. Posebno pozornost je namenjala novim, inovativnim in zahtevnejšim vzorcem, kakovosti čipke, ki so jo že začeli všivati v blago, izdelovati prte, zavese. S sinom Pavlom sta čipke še naprej tržila pod blagovno znamko idrijska čipka (Idria Spitzen).

Dejavnost firme je imela velik pomen za kraj, saj je podpirala razvoj klekljarske obrti in trgovine s čipkami, kar je prinašalo dodaten, predvsem pa stalen vir zaslužka in je dvigovalo standard mnogoštevilčnim družinam, ki niso bile več odvisne samo od povprečne knapovske plače.
Občinski svet je Marijo Lapajne leta 1904 sprejel v občinsko zvezo in postala je prva ženska predstavnica v mestnem županstvu v Idriji. Firmo je vodila do leta 1913, ko jo je prepustila sinu Pavlu. Umrla je dve leti pozneje. Pokopali so jo v Idriji, njen grob se ni ohranil.