Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Mara SAMSA

Portret - Mara SAMSA
Samsa007

Foto galerija

Rojena:
5. november 1906, Trst (Italija)
Umrla:
13. avgust 1959, Golnik, pokopana na Kontovelu
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Življenjepis

Še kot otrok je osirotela in nato mlada leta preživljala pri sorodnikih. Po končanem obveznem šolanju v Trstu je obiskovala učiteljišče v Tolminu in maturirala v Vidmu leta 1925. Poučevala je v raznih krajih na Postojnskem in kasneje na Štajerskem, kjer se je vključila v prosvetno in športno življenje. Ob napadu na Jugoslavijo se je pridružila Soški legiji in bila izgnana v Srbijo. Že poleti 1941 se je vrnila v Ljubljano in začela sodelovati z OF, decembra 1942 so jo aretirali poslali v Gonars in nato na Rab. Po kapitulaciji Italije je z Rabsko brigado prišla na Primorsko, kjer je pri PNOO-ju odgovarjala za večerne tečaje. Kmalu po prihodu v Trst, februarja 1944, je padla v roke Collottijevim agentom, upelo ji je zbežati k partizanom. Konec vojne je zaradi bolezni dočakala v partizanski bolnici. Po ozdravitvi, leta 1947, se je zaposlila kot časnikarka na Ljudskem tedniku in kasneje na Primorskem dnevniku. Leta 1951 se je spet zaposlila v šolstvu, poučevala je v Plavjah in nato v Dolini do ponovitve bolezni.
Veliko je objavljala že pred in med vojno v Istri, Partizanskem dnevniku in kasneje v Jadranskem koledarju, Primorskem dnevniku, Razgledih, posvečala se je predvsem ženski in mladinski problematiki.
Po njej nosi ime osnovna šola pri Domju, zaslužna je za ustanovitev revije Galeb, katere je bila prva urednica.

Dela

Samsa, M. et al.  Trst je klical. Trst: Založba tržaškega tiska, 1958.

Jelinčič, Z. Mara Samsa: borka in pisateljica. Jadranski Koledar, 1960,  str. 91-92.

Jelinčič, Z. Collottijevi kremplji: spominček na Maro Samsovo. Jadranski Koledar, 1960, str. 93-95.

Rehar, L. Mara Samsa, učiteljica, javna delavka, pisateljica in časnikarka (1906-1959)”. Primorski Dnevnik 2008, leto 74, št. 124, str.18.

 

Viri in literatura

Slovenski primorski biografski leksikon: 13 snopič: Rebula-Sedej.Gorica: Goriška mohorjeva družba, 1987, str. 280-281
Enciklopedija Slovenije: 10 zvezek: Pt-Sajn. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str.395
Domjo, osnovna šola Mara Samsa: ob poimenovanju šole 1.maja 1982. Domjo, 1982
Rehar, L.: Mara Samsa učiteljica, javna delavka, pisateljica in časnikarka (1906-1959). Primorski dnevnik, 2008, 64, 124, str.18

Jelinčič, Zorko. 1960. “Mara Samsa: borka in pisateljica”. Jadranski Koledar. 91-92.

Jelinčič, Zorko. 1960. “Collottijevi kremplji: spominček na Maro Samsovo”. Jadranski Koledar. 93-95.

 

Avtor/-ica gesla: Gabriela Caharija, Narodna in študijska knjižnica Trst
Datum prvega vnosa: 21. 3. 2014 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Gabriela Caharija. Mara SAMSA. (1906-1959). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 27. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mara-samsa/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 18. 6. 2020

Miran REMS

Primarij dr. Miran Rems je direktor Splošne bolnišnice Jesenice in specialist abdominalne kirurgije.
Datum vnosa: 26. 4. 2011

Boris ZIHERL

25. september 1910–11. februar 1976
Ukvarjal se je z zgodovino, zgodovino marksizma, z vprašanji kulture, zlasti književnosti in literarne kritike.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Marjan MUŠIČ

16. november 1904–6. januar 1984
Arhitekt, konservator in publicist, avtor urbanistične ureditve Novega mesta sredi 20. stoletja.