Franjo MALGAJ

Bil je nadporočnik, borec za severno mejo. Rodil se je kot peti od devetih otrok. Njegov oče mu je kljub borni plači železniškega čuvaja omogočil šolanje na gimnaziji. V času šolanja je Franjo zapisoval, kar so ljudje pripovedovali o dogodkih v preteklosti, zapisoval je ljudske pesmi in se ljubiteljsko ukvarjal z arheologijo. Oktobra 1914 je bil vpoklican. Končal je šolo za rezervne častnike in se v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Na Doberdobu je bil ranjen. Za ponovno zavzetje postojanke Monte Celebije na Južnem Tirolskem (1916) je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost in povišan v nadporočnika. Po propadu Avstro-Ogrske se je v Celju pridružil slovenski vojski. Zaradi lakote, izkoriščanja, protivojnega in proti bogataškega razpoloženja se je v Mežiški dolini v začetku novembra 1918 pričelo vsesplošno ropanje. Okoli 2000 delavcev je ustavilo delo in začelo ropati vojaške transporte, trgovine, gostilne in večje kmetije. Narodni svet za Mežiško dolino je zaprosil celjsko garnizijo za vojaško pomoč. 6. novembra 1918 je Malgaj zbral oddelek prostovoljcev in odšel z njimi na Koroško. V dveh dneh je oddelku uspelo obvladati kaotično stanje v Mežiški dolini. Malgajeva četa se je povečala na sedemdeset prostovoljcev in 23. novembra vkorakala v Pliberk, 30. novembra pa v Velikovec. Dan kasneje pa so ubranili še napad močnejših avstrijskih sil iz Celovca. Izkazal se je kot vojaški in politični organizator. Po ukazu Narodne vlade so ga poslali z bojišča v Guštanj (Ravne na Koroškem) z nalogo, da osnuje nekakšno vojaško okrožje. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 je pri Tolstem vrhu nameraval s četo ustaviti sovražnika, vendar naj bi se ponesrečil z ročno bombo in umrl. V letih 1918–1919 je v Velikovcu izdajal list Jugoslovenski Korotan. Malgajev pogum in značaj je popisal Prežihov Voranc v romanu Požganica.