Maja TOPOLE roj. PLEMELJ

Maja Topole, rojena Plemelj, je odraščala na Bledu v štiričlanski družini in tam končala osnovno šolo. Leta 1979 je maturirala na Gimnaziji Kranj in na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani vpisala študij geografije (A) in etnologije (B). Za dodiplomski študij je prejela Kidričevo nagrado Univerze v Ljubljani. Pod mentorstvom akad. prof. dr. Igorja Vrišerja je leta 1985 diplomirala na področju regionalnega planiranja. Za diplomsko nalogo Varovanje in urejanje v Triglavskem narodnem parku s posebnim ozirom na Pokljuko in Mežaklo (1985) je 1986 prejela fakultetno Prešernovo nagrado in se kot raziskovalna asistentka zaposlila na Geografskem inštitutu Antona Melika (GIAM) Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v Ljubljani. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete je vpisala podiplomski študij fizične geografije in pod mentorstvom akad. prof. dr. Ivana Gamsa z nalogo Fizična geografija Mirnske doline s posebnim ozirom na rabo tal leta 1991 magistrirala, z zagovorom disertacije Geoekološki pogoji za kmetijstvo in poselitev v Mirnski dolini pa leta 1995 doktorirala. Vsebine obeh nalog je 1998 objavila v znanstveni monografiji Mirnska dolina, Regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem. Za “sodoben in izviren metodološki pristop, kompleksnost in temeljitost obdelave v regionalnogeografskem preučevanju” je od Zveze geografov Slovenije leta 1999 prejela Melikovo priznanje za mladega znanstvenika. Po poroki se je posvečala vzgoji treh otrok. Za znanstveno monografijo z naslovom Geografija Občine Moravče, ki je izšla leta 2003 in kjer je regionalnogeografsko metodologijo še izpopolnila, ji je Občina Moravče leta 2004 podelila občinsko plaketo.

Na GIAM ZRC SAZU se je kot raziskovalka ukvarjala z geoekološkimi razmerami v pokrajini, s problematiko rabe zemljišč in njihovim kvantitativnim vrednotenjem z vidika poselitve in kmetijske rabe. Vrednotenje je namenjeno trajnostnemu prostorskemu načrtovanju in ohranjanju slovenske kulturne pokrajine. Ukvarjala se je tudi z regionalizacijami in regionalno geografijo posameznih slovenskih pokrajin (Mirnska dolina, Dolenjsko podolje, Ribniško-Kočevsko podolje, Raduljsko hribovje, Občina Moravče, Krajevna skupnost Šmarje-Sap, Občina Bled, Jesenice in Zgornjesavska dolina, območje Jurklošter, Občina Idrija, Krajevna skupnost Smlednik, Občina Vodice, Velenje, Vipavsko gričevje, Slemena v Občini Ribnica). Posvečala se je raziskovanju slovenske naravne in kulturne dediščine, posebej zavarovanim območjem (Triglavski ledenik, Triglavski narodni park, Sečoveljske soline, Škocjanske jame, Cerkniško polje), kulturnim, med drugimi terasiranim pokrajinam, in trajnostnemu kulinaričnemu turizmu. Preučevala je poselitev na podeželju, prostorske in funkcijske spremembe podeželskih naselij in se kot članica dediščinske interdisciplinarne programske skupine ZRC SAZU posvečala problematiki kulturne dediščine na obrobjih. V obdobju 2000–2012 je bila članica Znanstvenega sveta GIAM ZRC SAZU, med letoma 1995 in 2011 tajnica Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije ter dokumentalistka njenega tekočega dela oziroma strokovno-operativnih del. Zadnja tri desetletja je do upokojitve leta 2025 vodila tudi specialno knjižnico GIAM ZRC SAZU in skrbela za njeno posodabljanje. Sodelovala je v uredniških odborih Geografskega obzornika, zbirk Geografija Slovenije in Georitem ter dediščinske publikacije Heriskop. Sodelovala je v raznih projektih, med njimi v naslednjih: Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemljišč med statističnimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991–2002, Naravne nesreče brez meja, DEDI – Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, KRASn’KRŠ, Naravni pokrajinski tipi Slovenije, SYCULTour, CAPACities, CHERPLAN, ECOVINEGOALS – Upravljanje in dejavnosti v ekoloških vinogradih kot podlaga za pripravo pokrajinskih strategij.

Kot raziskovalka je tudi objavljala. Sodelovala je pri temeljnih publikacijah države Slovenije s področja geografije po njeni osamosvojitvi: Krajevni leksikon Slovenije, Priročni krajevni leksikon Slovenije, Enciklopedija Slovenije, Veliki splošni leksikon v osmih knjigah, Geografski atlas Slovenije, Nacionalni atlas Slovenije, Slovenija, Pokrajine in ljudje, izdaje več atlasov sveta v slovenskem jeziku, Digitalna Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem/DEDI ter Springerjeve izdaje s področja naravne in kulturne dediščine Slovenije (prispevki o vremenu, klimi, vodah, tipih poselitve podeželja, slovenski kulturni dediščini v Alpah in različnih geomorfoloških posebnostih). Prispevala je več bibliografij slovenskih geografov in kartografov za Novi slovenski bibliografski leksikon. Njena bibliografija obsega več kot 480 enot (več kot 280 strokovnih sestavkov v slovarjih, enciklopedijah ali leksikonih, 17 znanstvenih monografij, 6 strokovnih monografij idr.). S prispevki je sodelovala tudi pri Acti geographici Slovenici, Geografskem vestniku in zbirki Capacities.