Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Magdalena GORNIK

Portret - Magdalena GORNIK
Rojena:
19. julij 1835, Janeži (obč. Spdražoca)
Umrla:
23. februar 1896, Petrinci (obč. Sodražica)
Variante imen:
Alenka, Lenka, Lenčka
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rojena je bila v kmečki družini kot tretja od sedmih otrok očetu Jožefu in materi Ani, roj. Gornik, ter krščena kot Marija Magdalena v domači cerkvi Marije Snežne na Gori.

V otroštvu ni izstopala od svojih vrstnic, spomladi leta 1847 pa  je bila deležna svojega prvega mističnega doživetja, ki so si nato sledila vse do njene smrti. Svojega poslanstva se je ves čas zavedala in ljudi, ki so prihajali k njej tudi iz daljnih krajev po nasvete, odgovore, ozdravljenja in jo naprošali za molitev, klicala k spreobrnjenju, molitvi in pokori. Njeno življenje je bilo prežeto z izrednim trpljenjem, ki ga je potrpežljivo sprejemala ter ga darovala v zadoščevanje za grehe človeštva in za reševanje človeških duš.

Že leta 1849 so bile zaradi nenavadnega dogajanja na Gori izvedene tri preiskave civilnih oblasti. Ugotovitve je v svojih poročilih leta 1850 in leta 1851 ljubljanskemu škofu Antonu Alojziju Wolfu zapisal tudi ribniški dekan Ignacij Holzapfel. Sledila je cerkvena preiskava sprva velikega nasprotnika in skeptika župnika Jožefa Lesjaka, pri katerem je bila Magdalena leta 1952 v Sodražici dvakrat na daljšem opazovanju; ohranili so se podrobni in obsežni zapiski. Tudi beleženja župnika na Blokah Janeza Kapleneka, pri katerem je Magdalena kot gospodinja prebivala 25 let, ter poročila predstojnice uršulink v Ljubljani M. Eleonore Hudovernik so si bila med drugim enotna v ugotovitvah, da je Magdalena od spomladi leta 1847 v svojih mističnih doživetjih podoživljala Kristusovo trpljenje velikega tedna, da živi po strogih moralnih in verskih načelih ter da so ti mistični dogodki naravno nerazložljivi.

O svojih nevsakdanjih doživetjih Magdalena ni rada govorila, je pa na zahtevo svojega spovednika in sodraškega župnika Lesjaka svoja videnja in mistična doživetja popisala (zamaknjenja z videnji in podoživljanjem Kristusovega trpljenja, mistično obhajilo, stigme, neješčnost, materializacija, levitacija in otežitev, ksenoglasija, duševidnost ter prerokbe).

Leta 1867 se je Magdalena skupaj s sestrama Marijo in Apolonijo preselila na Faro pri Blokah, kjer so v župnišču gospodinjile, tamkajšnji župnik in dotedanji kaplan v Sodražici Janez Kaplenek pa jim je nudil zavetje tudi pred javnostjo. Po njegovi smrti so se Gornikove leta 1893 vrnile na domačo Goro, kjer so si v vasi Petrinci sezidale hiško, v kateri je Magdalena stanovala vse do svoje smrti. Njen grob na Gori pri Sodražici vse bolj postaja tudi romarski kraj.

Septembra 2018 so slovenski škofje podprli začetek postopka za priznanje Magdalene Gornik za blaženo. Kongregacija za svetnike je novembra leta 2021 izdala dovoljenje, s katerim lahko ljubljanska nadškofija začne uradni postopek za njeno beatifikacijo in kanonizacijo.

Viri in literatura

Dolinar, F.: Marija Magdalena Gornik (1835–1896). Ljubljana, Družina, 2019.
Kraljič, M.: Magdalena Gornik. Ponova vas: Grafiko, 2008.
Magdalena Gornik. (citirano 1. februarja 2022). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Magdalena_Gornik (čas dostopa:)

Avtor/-ica gesla: Jakob Polenšek, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 6. 1. 2023 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Jakob Polenšek. Magdalena GORNIK. (1835-1896). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 21. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/magdalena-gornik/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 18. 11. 2020

Marij KOGOJ

20. september 1892–20. februar 1957
Marij Kogoj je bil slovenski skladatelj v času slovenskega ekspresionizma.
Datum vnosa: 6. 7. 2012

Andrej MUNIH

29. oktober 1875–2. julij 1919
Osnovno šolo je opravljal doma in v Ljubljani, bolezen pa mu je onemogočila nadaljnje šolanje na gimnaziji, zato se je izobraževal sam. Leta 1899 s...
Datum vnosa: 13. 1. 2020

Leopold SUHODOLČAN

10. avgust 1928–8. februar 1980
Ob poklicnem in pisateljskem delu je bil tudi na odgovornih mestih v kulturi. Bil je pobudnik in predsednik Bralne značke ...