LUKMAN, Franc Ksaver

Bil je sin kmečkih staršev iz Loke pri Taboru. V Taboru je obiskoval ljudsko šolo, gimnazijo pa v Mariboru. Po maturi je šel v Rim na Collegium Germanicum-Hungaricum, na Gregorijanski univerzi je študiral filozofijo in teologijo (1899-1906) ter na obeh področjih dosegel doktorat. Doktorat iz teologije je nostrificiral s posebno disertacijo na univerzi v Gradcu.

Že v Rimu se je začel ukvarjati s starokrščansko literaturo. Od 1906-1908 je bil kaplan v Slovenski Bistrici, hkrati pa je še študiral klasično filologijo v Gradcu. V obdobju 1908-1919 je predaval dogmatiko in dogemsko zgodovino ter od 1923 še zgodovino starokrščanskega slovstva. Trikrat je bil dekan teološke fakultete in od 1926 do 1927 tudi rektor univerze.

V teologiji je poznan kot patrolog. Napisal je kar nekaj odmevih znanstvenih patroloških razprav. V slovenščino je začel izdajati besedila cerkvenih očetov, ki jih je sam velik del prevajal in komentiral.

Urednik:
– 1909-1916 urednik revije Voditelj v bogoslovnih vedah,
– 1921 urednik Bogoslovnega vestnika,
– 1923-1931 urednik revije Leonove družbe Čas,
– 1931 urednik Slovenskega biografskega leksikona (avtor okoli 180 gesel).

Od leta 1923 je bil predsednik Leonove družbe in predsednik Bogoslovne akademije. Od leta 1935 je bil predsednik Prosvetne zveze. Leta 1925 je bil imenovan za častnega kanonika mariborskega stolnega kapitlja. Bil je tudi glasbenik in je avtor več zborovskih in bogoslužnih pesmi.