Napredno iskanje
sl
en hu it sl

LOŽAR – PODLOGAR, Helena

Portret - Helena LOŽAR – PODLOGAR
Ložar-Podlogar Helena - Inštitut za narodopisje ZRC SAZU

Foto galerija

Rojena:
4. april 1942, Ljubljana
Variante imen:
Alenka
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Njen oče je bil pravnik Alojzij Ložar, mati Slavka Ložar, roj. Košak, ki je izhajala iz znane novomeške Košakove gostilne, je bila vrsto let zaposlena v Dolenjskem muzeju. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, kjer je leta 1961 maturirala z nalogo o Novomeški čitalnici. Leta 1966 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz etnologije in nemškega jezika s književnostjo. Prav tam je leta 1978 z delom Ženitovanjske šege Ziljanov tudi magistrirala. Po diplomi je kot Herderjeva štipendistka nadaljevala študij na dunajski univerzi  – Institut für vergleichende Volkskunde (1966–1968).

Ves čas je bila zaposlena na Inštitutu za narodopisje SAZU (1968–2004), kjer je že kot študentka urejala fototeko, kasneje pa je modernizirala arhiviranje etnološkega gradiva. Na Inštitutu je bila na začetku asistentka dr. Nika Kureta. Na terenu je zbirala in dokumentirala gradivo. Med prvimi etnologi je neposredno na terenu raziskovala tudi zamejske Slovence na Koroškem in v Porabju. Predmet njenega raziskovanja so bile zlasti šege in navade življenjskega kroga (rojstvo, poroka, smrt), deloma tudi letne šege (božič in novo leto, pomlad, pust ipd.) celotnega slovenskega etničnega ozemlja.

Izsledke svojih spoznanj in odkritij je vseskozi posredovala strokovni in splošni javnosti v obliki člankov in predavanj. Njen celotni opus obsega preko 350 bibliografskih enot: znanstvene razprave, monografije, strokovni in poljudni članki, pripravila je tudi nekaj bibliografij znanih etnologov, med njimi bibliografijo svojega strica arheologa, etnografa in umetnostnega zgodovinarja dr. Rajka Ložarja. Gostovala je na radiu in televiziji, na šolah in kulturnih večerih. Predavanja je imela v domačih in tujih ustanovah ter univerzah. Kot sodelavka različnih akademijskih izmenjav in institucij je vedenje o etnografskih značilnostih slovenskega prostora posredovala strokovnim krogom v tujini.

Pisala je gesla za Leksikon slovenske etnologije (okoli 450 gesel), Enciklopedijo Jugoslavije in Enciklopedijo Slovenije. Bila je urednica inštitutskega  zbornika  Traditiones (1998–2001),  slovenskega dela bibliografske revije Demos iz Dresdna (1974–1995), za katero je v nemščini pisala povzetke pomembnejših slovenskih etnoloških del, in slovenska urednica Internationale volkskundliche Bibliographie iz Bonna.

Dela

V adventu snubiti – o pustu ženiti. Svatbene šege Ziljanov, 1995
Pretrgane korenine: Sledi življenja in dela Rajka Ložarja, 2005 (sourednica)
Sledi in podobe izročila. Izbrani etnološki spisi 1, 2024
Raziskovanje izročila. Izbrani etnološki spisi 1, 2024

Nagrade

Murkova nagrada, 1999
Naslov dopisne članice Avstrijskega narodopisnega društva (Verein für Volkskunde in Wien) za znanstveno sodelovanje z avstrijskimi instituti, 2001

Viri in literatura

Fister, M. Helena Ložar-Podlogar: Ob njeni sedemdesetletnici. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 2012, let. 52, št. 1–4, str. 9–10.
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU: Mag. Helena Ložar-Podlogar. (citirano 4. avgusta 2025). Dostopno na naslovu: https://isn2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/helena-lozar-podlogar-sl

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 4. 8. 2025
Mateja Kambič. LOŽAR – PODLOGAR, Helena. (1942-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 24. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lozar-podlogar-helena/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

MIRON (roj. BORŠTNIK), Milica

31. marec 1894–18. avgust 1977
V Sarajevu, kjer je živela in ustvarjala, se je uveljavila predvsem kot mladinska pisateljica. Bila je tudi zbirateljica ljudskega blaga.
Datum vnosa: 20. 8. 2012

MUZIO IUSTINOPOLITANUS, Girolamo

januar 1496–januar 1576
Po očetu Koprčanu je vzel vzdevek Justinopolitanus - Koprčan. Kot oče, je bil učitelj v javnih šolah ter veliko potoval. Živel je dvorih velikih it...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

STRUNA, Lavoslav

1. december 1898–21. april 1973
R. 1. dec. 1898 v Trebnjem, u. 21. apr 1973 v Ljubljani. Na klasični gimnaziji v Ljubljani je bil vedno odličnjak, vendar je moral študij prekinit...