Napredno iskanje
sl
en hu it sl

LOVRENČIČ, Joža

LOVRENČIČ Joža
Foto: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Foto galerija

Rojen:
2. marec 1890, Kred
Umrl:
11. december 1952, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Joža Lovrenčič je osnovno šolo obiskoval v domačem kraju, nato pa je maturiral v Gorici in leta 1915 doštudiral slavistiko in latinščino v Gradcu. Najprej je poučeval na goriški gimnaziji v Trstu, kmalu za tem pa je bil imenovan v začasno narodno predstavništvo v Beogradu, kjer je zastopal Goriško. Bil je tudi odposlanec na mirovnih pogajanjih v Parizu leta 1919. Po sklenitvi miru je od leta 1920 dalje poučeval na ljubljanski gimnaziji. Med leti 1931 in 1941 je urejal dijaški list Mentor. Med drugo svetovno vojno je bil ravnatelj slovenske gimnazije v Gorici ter vodil učiteljski tečaj v Tolminu.

S pisanjem pesmi se je Lovrenčič začel ukvarjati že v gimnaziji. Redno je objavljal pesmi v reviji Dom in svet, pri kateri je sodeloval do leta 1944. Lovrenčič je svojo pesniško pot pričel pod vplivom impresionizma, kmalu pa so se v njegovem ustvarjanju pojavili elementi futurizma in ekspresionizma. Njegovo zbirko pesmi Deveta dežela mnogi štejejo za prvo slovensko ekspresionistično zbirko. V tej zbirki je tudi znana, večkrat uglasbena pesem Jaz bi rad rudečih rož. Lovrenčič se je preizkusil tudi v epiki: med leti 1915 in 1922 je pisal in v delih objavljal epsko pesnitev Trentarski študent. Posamezni deli so izšli v reviji Dom in svet že leta 1915, v celoti pa je bilo delo objavljeno leta 1921. Pesnitev je bila kasneje izdana tudi v knjižni obliki z naslovom Sholar iz Trente.

Lirski in epski opus Jože Lovrenčiča je bogat ter obsega veliko število pesmi, pravljic, povesti, pesnitev in zgodovinskih romanov.

Dela

Izbor del:
Med Scilo in Karibdo, 1954
Duhovin, 1951
Karnska kraljica, 1945
Tri božje poti, 1944
Legenda o Mariji Pomagaj, 1943
Tonca iz lonca, 1942
Sholar iz Trente, 1939
Cesta in njen vozel, 1931
Tiho življenje, 1931
Pereci ogenj : Povest izpod Jamnika, 1928
Deveta dežela, 1917
Oce naš, 1915

Viri in literatura

Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 9, Gorica 1983, str. 309-311
S. Čuk:Joža Lovrenčič : naša kultura, Ave Maria, Letn. 93, št. 3 (2001), str. 67-68
D. Mevlja: Joža Lovrenčič, Večer, št. 59 (12.III.1990), str. 7
J. Faganel: Joža Lovrenčič (1890-1952), Dom in svet, št. 8 (1995), str. 232-236
A. Vovko: Dr. Joža Lovrenčič in njegov rodni Kred, Primorska srečanja, št. 115 (1991), str. 110-111
B. Mlakar: Dr. Joža Lovrenčič in mimohod revolucije, Goriški letnik, št. 18 (1991), Str. 27-39
I. Rutar: Dr. Joža Lovrenčič : ob 50. obletnici njegove smrti, Trinkov koledar za Beneške Slovence za leto 2002. str. 200-208

Avtor/-ica gesla: Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Datum prvega vnosa: 4. 5. 2012 | Zadnja sprememba: 5. 3. 2021
Miha Vehar. LOVRENČIČ, Joža. (1890-1952). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lovrencic-joza/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 21. 5. 2013

MARKOVIĆ, Ivan

24. september 1961
Po končani Gimnaziji z italijanskim učnim jezikom v Kopru je na Univerzi v Trstu diplomiral iz italijanskega jezika in književnosti ter umetnostne ...
Datum vnosa: 16. 12. 2011

VALVASOR, Janez Vajkard

28. maja 1641 krščen–september ali oktober 1693
Znameniti polihistor, začetnik znanstvene misli na Slovenskem, katerega življenjski opus se uvršča med najpomembnejše stvaritve na Slovenskem
Datum vnosa: 23. 2. 2011

SLUGA, Avguštin

17. september 1753–19. julij 1842
Zavzemal se je za ustanovitev šole in bolnišnice v Kranju.