Foto galerija
Družina Lorenz izvira iz Jesenic. Ded članov bratovske komorne skupine Trio Lorenz je živel na Slovenskem Javorniku, kjer je imel glasbeno šolo. Violinist Tomaž Lorenz je diplomiral na ljubljanski glasbeni akademiji v razredu prof. Leona Pfeiferja leta 1966. Leto kasneje je v istem razredu opravil tudi specializacijo iz violinske, leta 1968 pa še magisterij iz komorne igre. Izpopolnjeval se je v Rimu (Guido Agosti), Sieni (Sergio Lorenzi), Trstu (Renato Zannetovich in Libero Lana) in Budimpešti (André Gertler). Kot solist, član Tria Lorenz in drugih komornih skupin je gostoval v večini evropskih držav Srednji in Južni Ameriki, Aziji in Afriki, v pomembnih glasbenih središčih, kot so: Salzburg, Dunaj, Berlin, Bonn, Milano, Rim, Pariz, Madrid, Bruselj, London, Kopenhagen, Stockholm, Bergen, Moskva, Varšava, Praga, Budimpešta, Sofija, Vancouver, Calgary, New York, Washington, Mexico City, Buenos Aires, Săo Paolo, New Delhy, Tel Aviv, itd. V njegovem obsežnem repertoarju ima še posebno mesto slovenska ustvarjalnost. Tako je krstno izvedel blizu 100 slovenskih solističnih in komornih del. V sezoni 1988/89 je s pianistko Alenko Šček–Lorenz izvedel Antologijo slovenske violinske glasbe. Ima obsežen diskografski opus (več kot 30 CD, med njimi 11 samostojnih), njegove izvedbe pa so predstavljene tudi na številnih avdio in video posnetkih.
Kot predsednik Glasbene mladine ljubljanske si je zamislil Jesenske serenade (še danes najbolj priljubljen ciklus GML), ki jih je 17 let tudi programsko oblikoval. Osem sezon (1993 – 2002) je pripravljal in vodil Glasbene nedelje v Unionu. Pri Glasbeni matici Ljubljana pa mu je bilo zaupano oblikovanje cikla Glasba iz pozabe. Od leta 1996–2006 je bil Tomaž Lorenz umetniški vodja Glasbenega julija na Obali (tabora za naše največje talente) in Tekmovanja Vladimir Lovec – Ivan Šček za komorne skupine v Kopru (2001 in 2004).
S pedagoškim delom (komorna igra) je Tomaž Lorenz začel na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani v šolskem letu 1972/73. Od leta 1995 je bil tudi zunanji sodelavec Akademije za glasbo v Ljubljani, ki ga je leta 2004 kot izrednega profesorja redno zaposlila. Redni profesor je postal decembra 2006, jeseni leta 2005 pa je na AG postal predstojnik katedre za ansambelsko in komorno igro.
Zapis je nastal v sodelovanju z gospodom Matijem Lorenzom, oktober 2016
Tomaž Lorenz je bil zmagovalec 5. tekmovanja mladih jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Zagrebu (1967) in dobitnik Zlate medalje jugoslovanskih skladateljev (1970), nagrade za najboljši komorni posnetek (JRT – Ohrid, 1972), reda zasluge za narod s srebrnimi žarki (1979), treh nagrad Prešernovega sklada (1974, 1990 in 1995), dveh nagrad Društva slovenskih skladateljev (1975 in 1982), Župančičeve nagrade (1986), Škerjančeve diplome (2000) in številnih drugih priznanj. Prav tako je bil tudi častni član Društva slovenskih skladateljev in Glasbene mladine ljubljanske.
Lupša, M. Da bi se naveličali? Glasbe že ne: štirideset let Tria Lorenz. Jana, 1998, št. 5, str. 18-19+46.