LOGAR, Lojze

Odraščal je pri materinem bratu v Radencih. Gimnazijo je končal v Murski Soboti. Po maturi je opravil sprejemne izpite na Medicinski fakulteti v Ljubljani, se nato vpisal na študij umetnostne zgodovine in zgodovine na Filozofski fakulteti, po enem letu pa se je odločil za slikarstvo. Leta 1968 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1970 končal še specializacijo iz grafike pri profesorjih Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku. Leta 1974 se je študijsko izpopolnjeval v Zahodnem Berlinu, kjer je bil njegov profesor Martin Engelmann. Zgodnje ustvarjalno obdobje je preživel v Radencih, kasneje pa se je ustalil v Ljubljani in nazadnje v Izoli. Poročen je bil s profesorico slovenščine in pisateljico Beo Baboš.
V sedemdesetih letih, v času pop arta, ki so ga pri nas poimenovali kar nova figuralika, je bil Logar eden osrednjih slovenskih slikarjev, ki so prednjačili v tej umetniški smeri. V tem obdobju so na njegovih slikah prevladovale geometrijske oblike. Pop artu je sledilo kratko obdobje konceptualizma oz. radikalnega ekspresionizma. V začetku osemdesetih let pa je novo figuraliko skoraj povsem opustil in začel ustvarjati v popolni abstrakciji minimalističnega črno-črnega slikarstva.
Konec osemdesetih je Logar začel svoj najobsežnejši ciklus, Davidovi vrtovi, s katerim je dosegel vrhunec v ustvarjanju erotičnih motivov. Osrednje črne tone, značilne za njegovo prejšnje obdobje, so zamenjale žive barve, črna pa je bila od takrat naprej potisnjena le še na obrobe.
V devetdesetih letih je ciklus Davidovi vrtovi nadaljeval v novem slogu. Sam ga je poimenoval obdobje intermezzozoika. Barvno paleto je spet predrugačil in še enkrat reduciral. Z monokromnim (ena barva in njeni odtenki) slikarstvom se je približal abstrakciji, osrednja barva tega obdobja pa je postala turkizno modra, ki jo je kasneje razširil še na vijolično. V poznejšem ciklu Sarcophag U.S. je Logar razvijal posamezne komponente slike ter kot osnovni barvi uporabil predvsem zeleno in vijolično.
Z reprodukcijami slik je dopolnil tudi tri knjige: Božje resnice in Moj prepir z bogom Rudija Ringbauerja ter zbirko zgodb Grlica Bee Baboš Logar.
Do leta 1990 je ustvarjal kot svobodni umetnik. Od leta 1991 do 1996 je bil izredni profesor za grafiko, risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Bil je član skupnosti Equrna. Največ ustvarjalne energije je Logar izživel v Ljubljani, tudi kot priljubljen profesor.
Za svoj opus je bil nagrajen tako v Sloveniji kot na številnih likovnih in grafičnih razstavah v Evropi in po svetu. Med drugim je prejel Nagrado Prešernovega sklada leta 1987 in Nagrado Riharda Jakopiča leta 1994.
Leta 2022 so štiri slovenske galerije (Slovenj Gradec, Murska Sobota, Piran in Galerija ZDSLU Ljubljana) izdale obsežno monografijo, ki je nastala na podlagi štirih samostojnih Logarjevih razstav v teh galerijah med letoma 2020 in 2021. Na njih je bil predstavljen Logarjev opus med letoma 1968 in 2014. Razstava v Galeriji Murska Sobota, ki predstavlja avtorjevo zapuščino v Pomurju, je bila  prvič na ogled leta 2020, septembra leta 2023 pa so jo zaradi velikega zanimanja ponovili.