Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ljubo HUMEK

Ljubo Humek, portret
Ljubo Humek - Foto: avtor neznan (Vir: Pečenko, B. Ljubo Humek: in memoriam. Večer, 10. mar. 1988.)

Foto galerija

Rojen:
28. julij 1913, Krško
Umrl:
5. marec 1988, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Ljubo Humek je bil eden izmed arhitektov, ki so po drugi svetovni vojni nosili težo obnove porušenega Maribora.
Osnovo za vse gradnje po vojni je predstavljal vodilni regulacijski načrt mesta, ki ga je Ljubo Humek začrtal leta 1949. Bil je prvi arhitekt, ki se je načrtno posvetil glavnim mariborskim urbanističnim vprašanjem. Tako je bil Maribor prvo slovensko mesto, ki je po vojni začelo načrtno urejati svoj urbanizem. V času, ko je bil načrt že končan, Jugoslavija namreč še ni imela zakonsko urejenega urbanističnega načrtovanja.
Humkov urbanistični načrt, ki predstavlja temelj mariborskega urbanističnega sistema, ni bil v celoti realiziran. Nerealiziran je ostal prenos avtobusnega in železniškega terminala na desni breg Drave, izgradnja novega mestnega središča na Taboru in preselitev kaznilnic ter bolnišničnega kompleksa.
Na Humkovo pobudo je bil leta 1952 ustanovljen Zavod za regulacijo Maribora, katerega je leta 1955 nadomestilo podjetje Komuna projekt, na čelu katerega je ostal vse do svoje upokojitve. Podjetje je veljalo za glavno projektantsko organizacijo na Štajerskem in je odločilno prispevalo k razvoju stanovanjske in šolske gradnje.
Humek je leta 1951/1952 dobil štipendijo za obisk Švedske, kjer je našel zglede za gradnjo stanovanjskih blokov. Do prve večje realizacije stanovanjskih objektov po švedskih vzorih je prišlo med letoma 1953 in 1961 ob Gosposvetski cesti v Mariboru. Kompleks, ki je nastal na osnovi Humkove urbanistične zasnove, sestavljajo stanovanjske stolpnice, bloki in spremljajoči objekti (trgovina, zdravstvena postaja, otroški vrtec), ki so vzdolž ulice povezani v celoto.
Humkova odločilna vloga pri urbanističnem oblikovanju mesta Maribor se kaže tudi skozi njegovo načrtovanje zelenih površin v mestu. Zasnoval je parka na Slomškovem trgu in na Trgu generala Maistra, na desnem bregu Drave projektiral novi del Magdalenskega parka in zasnoval promenado v Mestnem parku.
Čeprav je odigral eno izmed ključnih vlog v povojnem snovanju mariborske arhitekture in urbanizma, pa je v mestu ob Dravi deloval že pred vojno. Kot absolvent praške šole za arhitekturo, kjer je diplomiral leta 1938, je s trgovsko-stanovanjsko stavbo na Jurčičevi ulici v središče Maribora vnesel vplive moderne češke arhitekture. Še pred vojno pa se je podpisal tudi pod načrt za poslopje Mariborske tiskarne, ki je nadomestilo stari Scherbaumov mlin, in pod načrte za stanovanjske bloke na Kidričevem trgu.
Vseskozi se je aktivno udeleževal srečanj v slovenski in jugoslovanski zvezi arhitektov, svoja razmišljanja pa objavljal v strokovnih časopisih in revijah kot sta Arhitekt in Nova obzorja.

Nagrade

Zaradi svojega doprinosa k razvijanju in ohranjanju kulturnih vidikov urbanizma in za realiziranje številnih mestnih ureditev v Mariboru je leta 1984 prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo. Njegov prispevek k razvoju mesta je Maribor že desetletje prej nagradil s srebrnim grbom mesta Maribor, leta 1962 pa je za urbanistično ureditev rekreacijskega področja mariborskega Pohorja skupaj s Francijem Čopom prejel nagrado Prešernovega sklada. Njuna urbanistična študija Pohorja je postala osnova za gradnjo športno turističnih objektov, počitniških domov in hotelov na Pohorju.

Viri in literatura
  • Bernik, S. Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja. Ljubljana: Mestna galerija, 2004.
  • Pirkovič, J. Izgradnja sodobnega Maribora: mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete: Partizanska knjiga, 1982.
  • Šijanec, F. Sodobna slovenska likovna umetnost. Maribor: Obzorja, 1961.
  • Curk, J. Urbana in gradbena zgodovina Maribora. V: Maribor skozi stoletja: razprave I, 1991, str. 511-563.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 372.
  • Pečenko, B. Ljubo Humek: in memoriam. Večer, 10. mar. 1988, letn. 44, št. 58, str. 4.
  • Skalicky, V. Humek, Ljubo: arhitekt (1913-1988). V: Leksikon mariborske družbe in kulture: po letu 1945, 2012, str. 76-77.
  • Ivanović, N. Ljubo Humek. V: Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor (spletno mesto). Pridobljeno 3. 12. 2018 s spletne strani: http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/ljubo-humek.
  • Več virov o Ljubu Humku v COBISS

 

Avtor/-ica gesla: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Datum prvega vnosa: 19. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Tamara Jurič. Ljubo HUMEK. (1913-1988). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ljubo-humek/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Janez KOLENC

23. oktober 1922–6. april 2014
Pesnik in pisatelj ter profesor slovenščine številnim novomeškim generacijam gimnazijcev in učiteljiščnikov
Datum vnosa: 22. 11. 2011

Jože JAVORNIK

29. marec 1935–november 2024
Smučarski skakalec, trener, sodnik in dolgoletni predsednik SK Triglav Kranj, zaslužen za razvoj skakalnic pod Šmarjetno goro.
Datum vnosa: 22. 12. 2021

Ludvik ČARNI

5. november 1931–11. avgust 1996
Univerzitetni profesor sociologije, po rodu iz Prekmurja