Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ljubica ŠULIGOJ

ŠULIGOJ Ljubica
Foto: osebni arhiv

Foto galerija

Rojena:
18. maj 1934, Vojvodina (Srbija)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo in prvo gimnazijo je obiskovala v času druge svetovne vojne v Vojvodini. Po osvoboditvi se je z očetom in materjo preselila na Ptuj. Leta 1945 se je vpisala v drugi razred ptujske gimnazije in jo leta 1952 uspešno zaključila. Šolanje je nadaljevala na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je po štirih letih diplomirala. Njena diplomska naloga iz narodne zgodovine z naslovom NOB na ptujskem območju je bila predlagana za študentsko Prešernovo nagrado.

Leta 1956 se je zaposlila kot kustodinja v nastajajočem kranjskem muzeju za novejšo zgodovino in nato kot domska vzgojiteljica Srednje gradbene šole v Ljubljani, že leta 1957 pa kot gimnazijska profesorica v Kamniku, kjer je ostala leto in pol. Nato je šest let poučevala v Murski Soboti, najprej na osnovni šoli, nato v gimnaziji in v učiteljišču, ob tem pa še nekaj časa na kmetijski šoli v Rakičanu.

V času službovanja v Murski Soboti je ob delu zaključila še študij na takratni Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, današnji Fakulteti za družbene vede, in tako postala še učiteljica sociologije.
Leta 1964 se je vrnila na Ptuj, kjer je sprva poučevala na ekonomski, administrativni in trgovski šoli, leta 1968 pa je pričela s stalnim poučevanjem zgodovine na ptujski gimnaziji. Leta 1977 je postala kustodinja oddelka NOB v ptujskem muzeju, bila pa je tudi vršilka dolžnosti ravnateljice muzeja.

Leta 1979 se je zaposlila kot raziskovalka in profesorica didaktike na katedri za zgodovino in geografijo takratne Pedagoške akademije oz. današnje Pedagoške fakultete v Mariboru ter tam ostala 25 let. V tem času je opravila doktorat (1989) in bila leta 1990 izvoljena za docentko.

Leta 1992 se je upokojila, vendar je predavateljsko delo na Pedagoški fakulteti honorarno opravljala vse do leta 2004.

Nagrade

Je dobitnica državnega in več republiških priznanj, med drugim:

  • reda zaslug za narod s srebrno zvezdo, ki ga je prejela leta 1979
  • za svoje dosežke na znanstveno-raziskovalnem in pedagoškem področju je leta 1991 prejela bronasto plaketo na Pedagoški fakulteti in leta 1998 srebrno plaketo Univerze v Mariboru

Kot prva ženska je prejela najvišje priznanje mestne občine Ptuj – imenovanje za častno občanko, in sicer leta 2005 za raziskovalno in publicistično dejavnost s področja novejše zgodovine 20. stoletja.

Viri in literatura

S. Dežman: Ob 70-letnici doc. dr. Ljubice Šuligoj, Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2–3 (2004), str. 199–201.
M. Goznik: »Zgodovinar mora biti v prvi vrsti objektiven.«: pogovor s častno občanko doc. dr. Ljubico Šuligoj, Štajerski tednik, št. 31 (5. 8. 2004), str. 7.
D. Novak: Razgovor z doc. dr. Ljubico Šuligoj ob odhodu v pokoj, Zgodovina v šoli, št. 3 (1994), str. 76–78.

Avtor/-ica gesla: Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 28. 4. 2016 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Barbara Rižnar. Ljubica ŠULIGOJ. (1934-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ljubica-suligoj/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Nada VIDMAR - STRITAR

28. maj 1917–3. januar 1990
R. 28. maja 1917 v Brucku v Avstriji (žena Josipa Vidmarja), u. 3. jan. 1990 v Ljubljani. Po maturi na ljubljanski realki je študirala glasbo in p...
Datum vnosa: 21. 12. 2011

Franc LEBINGER

22. november 1903–29. avgust 2000
V Litiji in njeni okolici je pustil velike in trajne sledi kot zdravnik, lovec in velik ljubitelj narave.
Datum vnosa: 26. 6. 2012

Gregor KOBAL

proti koncu 17. stoletja–20. april 1714
Gregor Kobal (v sodnih zapisih Cobau, po domače Kocaj) je bil eden izmed enajstih voditeljev tolminskega kmečkega punta leta 1713. Viri navajajo dv...