Libero PIZZARELLO

V Kopru je deloval kot poklicni fotograf v času med obema vojnama do polovice petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je v valu eksodusa zapustil domače mesto in se naselil v Cividate al Piano v pokrajini Bergamo. V Milanu je poučeval fotografijo na Tehniški visoki šoli. O pomenu njegovega dela iz koprskega obdobja priča zapuščina 3000 posnetkov, tako pozitivov kot negativov, kontaktnih kopij in fotografskih plošč, ki dokumentirajo obdobje velikih političnih in družbenih sprememb, ki jih je doživel ta prostor. Velik del dragocenega arhiva je avtor odnesel s seboj, ko je leta 1955 v valu eksodusa, tudi sam zapustil Koper. Avtor je sistematično uredil in z opisi opremil osebni arhiv po tematikah, deloma tudi kronološko. Po njegovi smrti sta za preostali material v skladu s smernicami Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Bergamu skrbeli hčerki Gabriella in Aurora, varuhinji družinske fotografske dediščine. Fotografije žanrsko pokrivajo širok ikonografski spekter: od portretov do krajin, od reportažne fotografije z javnimi dogodki, kulturo, športom in združenji, do političnega dogajanja in manifestacij. Njegova dela zajemajo daljše časovno obdobje, in sicer tako dogajanje pred drugo svetovno vojno, kapitulacijo Italije in padec fašističnega režima, proslavljanje osvoboditve Kopra leta 1945, pro-jugoslovanska zborovanja in priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja leta 1945. Poleg kroniškega obeleženja velikih zgodovinskih trenutkov je temeljnega pomena dokumentacija prostora: številne fotografije namreč odslikavajo urbano strukturo Kopra in številne kraje v njegovem zaledju. Pizzarellov opus obsega tudi kulturno in spomeniško dediščino, krajevne običaje ter obrti, predvsem pa dejavnosti, z morjem in ribištvom.