Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

LESKOVAR, Jože

Portret Jožeta Leskovarja
Fototeka KOK - Jože Leskovar

Foto galerija

Rojen:
22. avgust 1934, Slovenska Bistrica, Slovenija
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Po šolanju na učiteljišču v Mariboru je leta 1953 poučeval na Pernicah. Po nekaj mesecih pa je prišel na Osnovno šolo Slovenj Gradec, kjer je bil ustanovitelj Glasbene šole in prvi učitelj klavirja. Nekaj časa je bil ravnatelj na Osnovni šoli Šmiklavž, 1958 pa se je vrnil v Slovenj Gradec. Ob učnem delu, ki ga je opravljal na osnovni in v glasbeni šoli se je izobraževal na Pedagoški akademiji. Leta 1964 si je pridobil diplomo predmetnega učitelja glasbe. Štiri leta kasneje je prevzel dolžnosti pomočnika ravnatelja OŠ Slovenj Gradec. V letu 1984 pa je postal ravnatelj Glasbene šole Slovenj Gradec, ki jo je vodil do upokojitve leta 1993. Ob svojem poklicnem delu je razvijal še široko kulturno delovanje. Bil je vodja številnih pevskih zborov in na njegovo pobudo so se začele na Koroškem organizirati občinske in medobčinske revije mladinskih in odraslih zborov (Koroška poje) in skrbel za povezave s koroškimi in tržaškimi Slovenci. Kot glasbeni pedagog je Leskovar vplival na strokovne usmeritve v različnih glasbenih komisijah pri Pevski zvezi Slovenije. Kot neutruden glasbeni delavec je poskrbel za obnovo Glasbene šole, pridobil nova glasbila in kader, ter se lotil raziskovanja korenin svetovno znanega skladatelja Huga Wolfa. Zbiral je njegovo zapuščino in rojstno hišo skladatelja spremenil v muzej. Kot odličen zborovodja je harmoniziral številne ljudske pesmi. Nekatere druge tekste je tudi uglasbil: Prešernovo Zdravljico, Minatijevo pesem Kurirček, Kosmačevo Kurirko Lenko (posebna nagrada na festivalu Kurirček v Mariboru leta 1982), molitev Oče naš, Peruzzijevo V tihi noči, … Kot glasbenik zaznamuje glasbeno in pevsko podobo Koroške krajine, razširja razglede po Wolfovem življenjepisu in utrjuje vlogo Slovenj Gradca, kot pomembnega glasbenega središča. Posveča se proučevanju dela in življenja Huga Wolfa. Dokazal je njegovo slovensko poreklo (Vouk), položil je temelje za nastanek Wolfovega muzeja in Društva Hugo Wolf ter sodeloval pri izdaji del o Hugu Wolfu. Slovensko društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec je bilo ustanovljeno 31. maja 1993, za prvega predsednika je bil izvoljen Jože Leskovar, 14. oktobra 1995 je pa bil imenovan za častnega člana Društva Hugo Wolf Slovenj Gradec. Bil je tajnik prireditvenega odbora prireditev v počastitev Wolfove stotridesetletnice rojstva (1990) in je soavtor dokumentarnega filma o Hugu Wolfu ter začetnik tradicionalne mednarodne poletne solopevske šole Hugo Wolf. Ob njegovi 70-letnici so mu pripravili posebno praznovanje in mu v zahvalo za njegovo delo izdali tri glasbene zgoščenke z njegovimi pesmimi (Zabučale gore). UPZ Emil Adamič ga je razglasil za častnega člana društva, enako Društvo Hugo Wolf (1997), Ženska vokalna skupina Nova (2005) in Društvo Geoss.

 

Izbor del:

  • Ko so fantje proti vasi šli (1974),
  • Lastovkam (1983),
  • Glasbena šola Slovenj Gradec (1988),
  • Mešani zbori (1992, 2000, 2001, 2002, 2006),
  • Moški zbori (1992, 2000, 2001, 2002, 2006),
  • Ženski zbori (1993, 1999, 2002, 2006).
  • Spomini na dom (1994),
  • Ljudske družabne pesmi (1996),
  • Pod košato lipico (1997),
  • Gurši je pesem, gurši je dan (1998),
  • Oče naš (1999),
  • Mladinski zbori (2002, 2006).

Avtorjevi notni zapisi so dosegljivi tukaj.

Za svoje delo je prejel številna priznanja: častno plaketo Mladinskega pevskega festivala v Celju (1963), medaljo dela (1965), Vrunčevo nagrado (1969), zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije (1978), red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1982), Gallusovo listino ZKO Slovenije (1985), odličje Svobode s srebrnim listom (1988), Bernekerjevo plaketo (1990), nagrado Mestne občine Slovenj Gradec (2002), častni član Društva Hugo Wolf Slovenj Gradec (1997), medaljo zveze kulturnih društev Maribor (2002), Gallusovo plaketo (2005). Zaradi njegovega prispevka k razvoju pevske in glasbene kulture, za bogatenje kulturne dediščine mesta ter za njegov prispevek k promociji mesta Slovenj Gradec doma in na tujemje leta 2015 postal častni občan občine Slovenj Gradec.

Avtor/-ica gesla: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Datum prvega vnosa: 13. 1. 2020 | Zadnja sprememba: 5. 7. 2022
Simona Šuler Pandev. LESKOVAR, Jože. (1934-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 6. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/leskovar-joze/
Prijavi napako