Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Leopold CIGOJ

Portret - Leopold CIGOJ
Rojen:
21. marec 1886, Malovše
Umrl:
7. avgust 1935, Malovše
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Po končani osnovni šoli v Črničah je obiskoval pripravnico in nato gimnazijo v Gorici. Iz slovenskega Alojzijevišča je prestopil v malo semenišče Andreanum in po maturi leta 1905 vstopil v goriško bogoslovje. Njegova življenjska usmerjenost se je pokazala že v zadnjem letniku gimnazije, ko je nadškofa prosil, naj ustanovi dijaško Marijino kongregacijo. Zaradi šibkega zdravja je bil po spregledu Svetega sedeža že 23-leten posvečen v duhovnika. Eno leto je bil kaplan v Dornberku (1909-1910), nakar ga je škof zaradi bolezni poslal za vikarja na Lokve (1910-1916). Zdravje se mu je izboljšalo, sam pa je ozdravitev pripisoval svetogorski Mariji. Sredi prve svetovne vojne je bil leta 1916 imenovan za vikarja v Stomažu na Vipavskem (1916-1925), kjer je ustanovil Marijino družbo, k temu pa je spodbujal tudi druge duhovnike iz okoliških župnij. Leta 1918 je v Svetem Križu (danes Vipavski Križ) organiziral shod Marijinih družb. V Stomažu je ustanovil tudi Katoliško prosvetno društvo, za otroke pa Marijin vrtec.

Svoje življenje je posvetil vzgoji in delu za primorske Slovence v času, ko je bila Primorska priključena Italiji. Bil je aktiven v društvu Zbor svečenikov sv. Pavla, deloval je v Odseku za šolstvo, kjer se je zavzemal za ohranitev verouka v šolah v slovenskem jeziku. Leta 1923 je bil imenovan za škofijskega voditelja Marijih družb in organiziral kar dva škofijska kongresa teh družb. Leta 1925 je postal prefekt v malem semenišču v Gorici, leta 1927 pa spiritual. Tudi v semenišču je ustanovil Marijino družbo in v njej celo vrsto »odsekov« (literarni, vzhodni, misijonski itd.), ki so se razvili v pomembne študijske krožke. Člani krožkov so imeli tedenske sestanke, razpravljali, sestavljali predavanja, ki so jih nato podajali na mesečnih shodih vseh kongreganistov. Po hudi bolezni je leta 1935 umrl. Pokopan je v Malovšah. Na pogrebu so mu pevci zapeli tudi nekaj pesmi v slovenščini, zato so vmes posegli italijanski karabinjerji, zaplenili partiture in pogrebni sprevod razgnali.

Dela

Leopold Cigoj je objavil več člankov v Zborniku svečenikov sv. Pavla, Bogoljubu, Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, in izdal Obrednik Marijinih družb (Gorica, 1927). V rokopisu je ostala kronika štomaške Marijine družbe. Ukvarjal se je tudi s cerkveno glasbo in zborovodstvom. Bil je imenovan med papeške častne komornike. Njegova zamisel je tudi Lurška votlina (kapela) v vrtovih malega semenišča v Gorici, ki pa so jo dogradili njemu v spomin leta 1953.

Viri in literatura

Bajec, Damijan: Lik Leopolda Cigoja pod vidikom božjih kreposti. Diplomska naloga. Ljubljana, 2002
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 3. Gorica, 1976, str. 187 – 188.
Klinec, Rudolf: Msgr. Leopold Cigoj. V: Koledar Goriške Mohorjeve družbe. (1976), str. 93-99

Avtor/-ica gesla: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Datum prvega vnosa: 14. 8. 2015 | Zadnja sprememba: 5. 1. 2026
Zdenka Žigon. Leopold CIGOJ. (1886-1935). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/leopold-cigoj/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 27. 1. 2026

Breda LORENCI (roj. BABOŠEK)

16. julij 1951–21. november 2025
Prva mariborska atletinja, ki je nastopila na olimpijskih igrah.
Datum vnosa: 21. 8. 2015

Martin CAJNKO

11. november 1911–januar 1988
Martin Cajnko se je že v mladosti posvetil delu v gasilstvu in na tem področju deloval vse življenje ter opravljala vse funkcije do okrajnega povel...
Datum vnosa: 15. 3. 2018

Rolando PUŠNIK

Najzgodnejše otroštvo je preživel pri teti v Gorici pri Slivnici, saj je mati, medicinska sestra na pediatriji, ob večizmenskem delu v celjski boln...