Tine Lenarčič se je leta 1924 rodil rudarski družini v Trbovljah. Odraščal je v enem izmed trboveljskih rudarskih naselji, v Glažuti. Zasavčani ga poznamo kot vsestransko dejavnega, še najbolj pa izstopa njegovo delo na kulturnem in družbenem področju.
Tine Lenarčič je ob rudarskih pesmih in zgodbah »gor rasel«. Seveda ni bil edini, a bil je eden redkih, ki je rudarsko kulturo in dediščino vzljubil tako močno, da ju je sklenil ohraniti in prenesti naprej mlajšim rodovom. Uredil je mnogo knjig, in dve med njimi – Rudarske zgodbe in pripovedi ter Slovenske rudarske pesmi – sta posvečeni rudarski kulturi. V teh dveh knjigah je Tine Lenarčič zbral utrinke, ki so lepšali proste trenutke naših rudarskih prednikov. Tudi zaradi teh dveh knjig se je stoletna dediščina knapov iz Rdečih revirjev ohranila vse do danes.
Tine Lenarčič pa je zaslužen tudi za oživitev trboveljske knjižnice po drugi svetovni vojni. Leta 1945 ga je občinski ljudski odbor vključil v posebno komisijo, ki je bila zadolžena za oživitev knjižnice. Tine Lenarčič je dobil pooblastilo za zbiranje vseh vrst knjig (leposlovnih, strokovnih, mladinskih …) – »na kup so nanosili« knjige, ki so bile pred vojno raznošene na vse konce in bile tako rešene pred Nemci. Lenarčič je knjige iskal tudi v Celju in Ljubljani ter pri različnih založbah. Knjige so zbirali med oktobrom 1945 in junijem 1946 ter tako pridobili preko 2.000 enot gradiva, med njimi so nekatere še danes del knjižničnega fonda Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje.
Knjige/dela:
– Trbovlje – po dolgem in počez, 2009
– Rudarske zgodbe in pripovedi (zbral in uredil), 2004
– Slovenske rudarske pesmi (zbral in uredil), 1983
– Obrt in podjetništvo v Trbovljah: ob 30 letnici Območne obrtne zbornice Trbovlje (zbral in uredil), 2000
Osebni pogovor z Lenarčičem (poletje 2013)
Lenarčičev neobjavljen prispevek/članek o zgodovini Knjižnice Trbovlje
