Otroštvo je preživela v Sevnici. Najprej je obiskovala tamkajšnjo osnovno šolo, osnovnošolsko izobraževanje pa je zaključila v Brežicah. Izobraževalno pot je nato nadaljevala na Srednji frizerski šoli v Sevnici, pozneje pa še na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju, kjer se je izučila za modno oblikovalko. Zaradi prirojene okvare sluha slabše sliši in uporablja slušni aparat.
Z atletiko se je začela ukvarjati leta 2011, zanjo pa jo je navdušila mati Vesna, nekdanja atletinja. Prve atletske korake je naredila v Sevnici, nato je svojo športno pot nadaljevala v Atletskem klubu Brežice. Ko je atletske treninge začela obiskovati tudi sestra Nika, se je družina preselila v Sela pri Dobovi, dve leti pozneje v Brežice. Iz športne družine izhajata tudi brat Anže, ki se je nekaj časa ukvarjal z atletiko, ter sestra Teja, ki je trenirala odbojko.
Leja tekmuje v skoku v višino, skoku v daljino, teku na 100 m z ovirami in v sedmeroboju. Trenira pod vodstvom očeta in trenerja Iztoka Glojnariča, ki ji s strokovnim pristopom in dolgoletnimi izkušnjami pomaga pri doseganju vrhunskih rezultatov.
Prve večje uspehe je dosegla leta 2019, ko je osvojila prvo mesto v skoku v višino na državnem prvenstvu za mlajše in starejše mladince in mladinke ter tretje mesto na članskem državnem prvenstvu. Leta 2020 je ponovno osvojila prvo mesto v skoku v višino in drugo mesto v metu kopja na državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke. Leto kasneje je v metu kopja na državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke osvojila drugo in tretje mesto, na članskem državnem prvenstvu je bila četrta, na mladinskem članskem državnem prvenstvu pa je bila tretja. Istega leta je na svetovnem prvenstvu gluhih v atletiki na Poljskem v metu kopja osvojila peto mesto.
Na olimpijadi gluhih v Braziliji je leta 2022 osvojila dve zlati medalji (skok v višino, mnogoboj). Na evropskem atletskem prvenstvu gluhih na Poljskem je leta 2023 postala evropska prvakinja v skoku v višino, skoku v daljino in mnogoboju, za nameček je bila srebrna v teku na 100 m z ovirami. V mnogoboju je postavila tudi svetovni rekord. Leta 2024 je postala prva gluha atletinja z medaljo na balkanskem prvenstvu, kjer je v mnogoboju osvojila bronasto medaljo. Na olimpijskih igrah gluhih v Tokiu leta 2025 je osvojila tri bronaste medalje (skok v višino, 100 m ovire, sedmeroboj).
Kot vrhunska športnica je zaposlena na Finančni upravi Republike Slovenije. Gluha atletinja iz Brežic je s svojo izjemno športno potjo postala ena najbolj prepoznavnih predstavnic športa gluhih v Sloveniji.
Zlati znak, 2022 in 2025
Parašportnica leta, 2022, 2023 in 2025
Bloudkova nagrada (za vrhunski mednarodni športni dosežek), 2024
Najboljša športnica leta med invalidi, 2025
Leja Glojnarič
Paraatletinja Leja Glojnarič
Leja Glojnarič zadovoljna z debijem na SP (videoposnetek)
Predstavljamo: Leja Glojnarič (videoposnetek)
Osebni podatki: Iztok Glojnarič, december 2025
Gluhi športniki prejeli Bloudkove nagrade. Iz sveta tišine, junij 2025, let. 45, št. 6, str. 36, 40.
Nose, R. Leja Glojnarič: portret tedna. Dolenjski list, 7. 9. 2023, let. 74, št. 36, str. 28.
Nose, R. Zaradi atletike so se celo preselili: Nika in Leja Glojnarič. Živa: priloga Dolenjskega lista, september 2020, let. 19, št. 8, str. 10–11.
Paraatletinja Leja Glojnarič. (citirano 17. 12. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.mladi-upi.si/kandidati/2021/predstavitev/leja-glojnaric
