S tolminskimi tigrovci je začel sodelovati leta 1927 ter bil s člani aktivno povezan do aprila 1941. V domači vasi Žabče je tudi ob njegovi pomoči delovala močna celica Tigra. Leban je med drugim skrbel za razdeljevanje protifašističnih letakov in literature po tolminskih krajih, bil pa je tudi člen povezave za nadaljnje poti materiala v Gorico. Predvsem po aretacijah nekaterih tigrovcev leta 1930 je povezave vzdrževal s kolesom in motorjem ter se po stranskih poteh vozil do Idrijskega in Ajdovskega. Med drugim je zbiral podatke o fašističnem nasilju ter ohranjal stike in pomagal tistim, ki so bili zaprti. Novembra 1941 je v Žabčah sklical sestanekn nekaterih tigrovcev, ki so se nato vključili v Osvobodilno fronto. V hiši je skrival večje količine orožja, ki ga italijanske oblasti kljub preiskavi niso odkrile, orožje pa je prišlo do partizanov. Januarja 1943 so ga aretirali in nato mučili v tržaških zaporih, po italijanski kapitulaciji pa je do konca vojne sodeloval s partizani kot obveščevalec.
T. Rutar: Kratek pregled delovanja ilegalne organizacije TIGR na Tolminskem 1927 – 1940; v: Tolminski zbornik, Tolmin 1975, str. 315-361
Primorski slovenski biografski leksikon, 9. snopič, Gorica 1983 (geslo LEBAN, Tone)
B. Rutar: TIGR proti duhovnemu genocidu fašizma nad Primorci: Tolminsko 1918 – 1941, Ljubljana 1996
