Feri LAINŠČEK

Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, se je vpisal na soboško gimnazijo. Želel je študirati slikarstvo, vendar se je po neopravljenih sprejemnih izpitih vpisal na študij novinarstva. Kmalu se je tudi zaposlil v dnevno-informativnem programu Radia Ljubljana. V tem času  je začel pisati svoj prvi roman Peronarji, ki je izšel 1982. leta.
Avtorjevo otroštvo je zaznamovano z življenjem v odročni prekmurski vasici, kjer se je s knjižno slovenščino prvič srečal šele v osnovnošolskih klopeh. Takrat se je zanj odprl svet pisane besede. Pred tem je namreč užival v pripovedovanju pravljic matere Tereze in očeta Štefana. Prav zaradi ljubezni do pripovedovanja je nastala zbirka pravljic  Mislice (1999), za katero je leta 2000 dobil nagrado Večernica. Največji poklon očetu in materi je zagotovo v prvem delu trilogije Kurji pastir, ki je izšel leta 2020.
Na njegov odnos do sveta  in drugačnosti  so vsekakor vplivale tudi mladostniške izkušnje z Romi, ki so živeli v sosednji vasi, in s katerimi je tudi obiskoval osnovno šolo. Te izkušnje in bližina romske populacije se kaže v njegovih delih Namesto koga roža cveti (1991) in Nedotakljivi, mit o Ciganih (2007). Po obeh delih je posnet tudi film.
Sam pravi, da se je z umetnostjo pisanja srečal že v osnovni šoli, ko je napisal prvo pesmico. Leta 1981 je v sodelovanju  s pomurskima avtorjema  Milanom Vincetičem in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kasneje skupaj z Milanom Vincetičem še zbirko novel Za svetlimi obzorji (1988)  in Srebrni breg (1995).
Dela za otroke, najsi  bodo to otroške pesmice (Cicibanija, 1987), kratke zgodbice ali celo mladinski romani so prežeti z iskrivostjo, preprostostjo in notranjo lepoto, ki mlade bralce vedno znova očara.
Kot dramatik je svojo prvo predvajanje doživel leta 1984 z radijsko igro Deklica Ferdinanda.
V ustvarjalni opus sodijo tudi številna besedila za slovenske glasbene ustvarjalce Ota Pestnerja (Mary Ann), Mio Žnidarič, Regino, Zapeljivke, Ditko, Halgato band, Langa, Del Tuha in mnoge druge. Ravno pri besedilih za pesmi je avtorju začela intenzivno pronicati na svetlo prekmurščina – govorica njegovega otroštva. Zbrane so izšle v pesniški zbirki Nikdar ne boš znala : moje prekmurske verzuške pa kejpi (2007) in v žepnici Lübezen : verzuške (2014).
Njegova dela so prevajana v številne svetovne jezike.
Bibliografija obsega čez 100 samostojnih monografskih izdaj in šest celovečernih filmov.
Ob avtorjevem življenjskem jubileju je založba Franc-Franc izdala poglobljeno  analizo ustvarjanja – študijo o dramah, romanih, poeziji, mladinski književnosti, narečnem opusu, radijskih igrah in filmskih adaptacijah. V knjigi  Po ravnici navzgor so dodane še bibliografija, radiografija in filmografija.

Živi in dela v Murski Soboti.