Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KUŽNIK, Anica

KUŽNIK Anica
Foto: Osebni arhiv družine Kužnik

Foto galerija

Rojena:
30. marec 1921, Krško
Umrla:
14. november 2002, Trbovlje
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

V vsakdanjem življenju in na odru vedno živahna, odločna, pokončna, a tudi polnokrvna ženska – nekaj posebnega v ženskem delu igralskega ansambla Gledališča Svobode Center Trbovlje. Kako tudi ne, v njej je tekla kri babice Ane Dimnik, slovenske matere, znane gostilničarke in narodnjakinje, ter očeta dr. Ivana Dimnika, delavskega zaupnika in advokata.

Igralsko pot je začela pred 2. svetovno vojno v Krškem, nadaljevala pa pri trboveljski gledališki skupini Sokol in odigrala dve glavni vlogi: Sigrid v Karieri kanclista Vinciga ter Tajnico v igri Mladi gospod šef.
Po drugi vojni se je pridružila Sindikalnemu gledališču SKUD-a LH oz. GSC. V igrah različnega žanra je odigrala nad petindvajset vodilnih vlog: J. Gow, A. D´Usseau – Globoko so korenine; A. Medved – Za pravdo in srce; I. Cankar – Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (Jacinta); M. Božić – Umik; P. Golia – Sneguljčica (Princ); H. Elmer – Molčeča usta; B. Nušić – Gospa ministrica; B. Nušić – Dr; V. Zupan – Rojstvo v nevihti; M. G. Sauvajon – Trinajst jih bo; F. Goodrich in A. Hackett – Dnevnik Ane Frank; Z. Skowronski in J. Slotwinski – Direktorjev rojstni dan; G. Kaiser – Vojak Tanaka; B. Brecht – Švejk v 2. svetovni vojni; V. Novak – Dobrodošla, miss Agata (Miss Agata); V. Trinkaus – Pesem o morju in zvezdah (Vida); C. Goldoni – Krčmarica Mirandolina (Mirandolina); A. Arbuzov – Irkutska zgodba; A. Huxley – Giocondin nasmeh; I. Cankar – Hlapci; B. Brecht – Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti.

Zagotovo je bil vrh njene igralske kreacije Mirandolina, za katero so trboveljski gledališčniki poželi laskava priznanja na mednarodnem festivalu v Scheersbergu. Podobno uspešno je odigrala vlogo Vide v Trinkausovi drami Pesem o morju in zvezdah in Matere v Hiši na robu mesta.

Njeno režijsko delo je bilo usmerjeno v delo z mladimi igralci: C. A. Puget – Srečni dnevi, L. F. Baum in E. F. Chapman – Čarovnik iz Oza; J. Kolarič – Salon-Expon; Novoletna pravljica; Kam pa kam, volk; F. Princ, J. Skrinar – Novoletni čire-čare; Ivi Sadar – Vsi v Kranjsko Goro; J. Skrinar – Jamski možički. V času službovanja na trboveljski ekonomski srednji šoli je z dijaki te šole uprizorila pravljično igro Mogočni prstan in izvedla več recitalov in proslav. V okviru DPD Svoboda Center pa je uspešno organizirala in zavzeto vodila Mladinsko gledališče.

Prav tako obsežen po kakovosti in času je tudi njen scenaristični in režijski delež pri pripravi in izvedbi številnih proslav in drugih kulturnih prireditev od občinskega do republiškega pomena.

Zaigrala je Vido (na sliki), eno izmed osrednjih vlog, v slovenskem filmu TRST (1951) scenarista Franceta Bevka in režiserja Franceta Štiglica.

Za uspešno kulturno-prosvetno delo je prejela leta 1967 Linhartovo značko, leta 1982 zlato značko Društva prijateljev mladine Slovenije, leta 1982 srebrno značko ZSMS, leta 1987 bronasto priznanje OF.

Nagrade in priznanja (izbor):

  • Linhartova značka, 1967
  • zlata značka Društva prijateljev mladine Slovenije, 1982
  • srebrna značka ZSMS, 1982
  • bronasto priznanje OF, 1987

Osebni arhiv družine Kužnik
Spletni vir: http://bilojegledalisce.trbovlje.org/ (2. 11. 2017)

Avtor/-ica gesla: Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Datum prvega vnosa: 6. 11. 2017 | Zadnja sprememba: 4. 6. 2020
Robert Čop. KUŽNIK, Anica. (1921-2002). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 10. 12. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kuznik-anica/
Prijavi napako