Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KÜZMIČ, Mikloš

Rojen:
15. september 1737, Dolnji Slaveči
Umrl:
11. april 1804, Kančevci
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Osnovno in dobro krščansko izobrazbo je pridobil kar v domači župnijski cerkvi pri Gradu. Leta 1761 je končal jezuitski gimnazijski kurz, in sicer štiri gramatikalne in dve humanitetni stopnji ter filozofijo v Győru. Tam je leta 1763 končal tudi bogoslovje, potem je tri mesece kaplanoval v gornjelendavskem gradu, 17. oktobra 1763 pa postal župnik pri Svetem Benediktu v Kančevcih in ostal tam do svoje smrti. Poleg tega je opravljal tudi službo šolskega nadzornika v svoji dekaniji. Župnijske šole so bile tedaj namreč skromne, učitelji pa slabo izobraženi, zato je pošiljal dečke v Kőszeg v tamkajšnjo sirotišnico, ki je omogočala šolanje bodočih učiteljev in duhovnikov. Po ustanovitvi nove sombotelske škofije leta 1777 je postal tudi dekan – vicearhidiakon »Slovenske okrogline«, kakor je v svojih knjigah rad imenoval rodno krajino, ki so ji Madžari rekli Tótság, latinski naziv zanjo pa je bil districtus Tóthsagiensis. Pomen Mikloša Kuzmiča je v priredbi vrste knjig za večjo versko skupnost Slovenske krajine (Prekmurja) za cerkev, šolo in dom. K delu ga je spodbudil János Szily, prvi škof (1777-1799) novoustanovljene škofije v Sombotelu, v kateri so bili združeni vsi prekmurski Slovenci. Škof je namreč po seznanitvi z duhovnim stanjem v slovenskem delu njegove škofije ugotovil, da katoličani nimajo svojih knjig za cerkev in župnijske šole, zaradi česar je spodbudil Mikloša Küzmiča, v katerem je našel primernega somišljenika in zavzetega sodelavca. Njuno sodelovanje tako ni obsegalo le prijateljskih odnosov, ampak je preraslo v plodno dejavnost, v kateri so se spoznavno prepletale pastoralne, izobraževalne, kulturne, socialne in s tem tudi narodnostne prvine, ki so prispevale velik delež za ohranitev slovenstva v Prekmurju. V desetletju 1780-1790 je namreč Mikloš Küzmič pripravil in izdal sedem nabožnih in posvetnih knjig, ki so prekmursko katoliško slovstvo zaznamovale in določile za poldrugo stoletje.


Svéti evangjeliomi pouleg kalendárioma i réda rimskoga na vse nedelne i svétešnje dní z-občinskoga svétoga pisma … na stári slovenski jezik obrnjeni
… – evangelistar. Šopron, 1780.
Szlovenszki Silabikar – abecednik oz. učbenik za otroke. Šopron, 1780.
Krátka summa velikoga katekizmusa – prevod vsedržavnega katekizma. Šopron, 1780.
Pomoucs bete’snih i mirajoucsih – iz madžarščine prevedeni molitvenik za bolnike. Šopron, 1781.
Kniga molitvena – molitvenik. Šopron, 1783.
ABC knjižica na narodni šoul hasek – dvojezična (prekmursko-madžarsko) knjižica za šole. Budim, 1790.
Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie kratka summa – prevod svetopisemskih zgodb. Szombathely, 1796.

Novak, V. Delo in pomen Miklóša Küzmiča. Stopinje, 1975, let. 4, str. 18 ̶ 25.
Novak, V. Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976, str. 54-60.
Smej, J. (1976). Muza Miklόša Küzmiča. Murska Sobota: Pomurska založba.
Smej, J. Po sledovih zlatega peresa: roman o Miklošu Küzmiču. Murska Sobota: Pomurska založba, 1980.
Just, F. Besede iz Porabja, besede za Porabje. Pregled slovstva pri porabskih Slovencih. Murska Sobota: Franc-Franc, 2003, str. 28-30.
Kozar, L. ml. (ur.). Pisec sedmerih luči: zbornik s simpozija o Miklošu Küzmiču. Moravske Toplice: Občina; Murska Sobota: Pomurski naddekanat; Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2005.
Šlebinger, J: Küzmič, Mikloš (1738–1804). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Avtor/-ica gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 30. 12. 2016 | Zadnja sprememba: 29. 4. 2020
Jožef Papp. KÜZMIČ, Mikloš. (1737-1804). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 10. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kuzmic-miklos/
Prijavi napako