KUŠA, Mihael

Rojen je bil v zaselku Kuši ( zaselek v Lokavcu pri Ajdovščini). O njegovih mladostnih letih in šolanju ni podatkov, vemo pa, da se je kamnoseštva in kiparstva izučil v Benetkah. Po podatkih Nataše Poljnar Frelih pa naj bi se izučil v goriški kamnoseški delavnici družine Pacassi. S to družino so ga vezale tudi družinske vezi, saj je bil svak goriškega kiparja Leonarda III. Pacassija.
Leta 1677 ga že srečamo v Ljubljani med prvimi člani ceha kamnosekov in zidarjev in med davčnimi plačniki kot lastnika kamnoseške obrti z desetimi pomočniki in dvema učencema. Postavil je temelje znanim ljubljanskim kamnoseškim delavnicam, ki so s svojimi izdelki oskrbovale skoraj eno stoletje celo slovensko ozemlje in tudi sosednjo Hrvaško (Zagreb, Karlovac, Reka…). Veliko del v njegovi delavnici (1676 -1699) je nastalo v sodelovanju z arhitektom Francescom Ferrato in kamnoseškim pomočnikom Lukom Mislejem Povezovale so jih tudi družinske vezi: srečamo jih kot poročne priče eden drugemu, kot krstne botre in podobno. Njegovo delo sta tako nadaljevala arhitekt Francesco Ferrata in Luka Mislej v delavnici zdaj že kamnoseškega mojstra Luka Misleja.
Iz ohranjenih dokumentov je razvidno, da je Kuša dobival plemenite vrste marmorja za svoje izdelke iz Italije ( genovski, kararski marmor), nekatere tipične svetniške in angelske kipe pa je naročal v Benetkah in jih potem vkomponiral v svoje oltarne arhitekture. Za njegova dela je značilna originalna arhitekturna zasnova in kompozicijska skladnost oltarjev, tipična sestava in uporaba vložkov raznobarvnega marmorja v okvirni črnomamornati oltarni arhitekturi okoli niše s sliko. Prav ta menjavanja vložkov z izrednim čutom za skladnost njihovih barv je Kušovim izdelkom zagotovila odlično mesto v naši baročni arhitekturi in kiparstvu.