Drago KUMER

Rodil se je kot nezakonski otrok. V Braslovčah je končal nižjo srednjo šolo. Zaradi težkih socialnih razmer, v katerih je odraščal, je moral že kmalu oditi od doma in se osamosvojiti. Ko je bil star 18 let, so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko. Kmalu je dezertiral, pobegnil in se spomladi, nekaj dni po osvoboditvi leta 1945, vrnil domov. Takoj po vojni je opravil izpite za pridobitev izobrazbe razrednega učitelja. Vmes je delal v tekstilni tovarni v Preboldu. Z januarjem 1947 je začel poučevati. Najprej v Gornjem Gradu, Solčavi, Grižah in v Preboldu. Vmes se je poročil in dobil dva sinova. Leta 1961 se je zaposlil na podružnični osnovni šoli v Gotovljah, kjer je ravnateljeval in poučeval 23 let, do upokojitve.

Ob delu v šoli je vedno našel tudi čas za pisanje. Kljub temu, da so Karlekove prigode njegova edina izdana knjiga, je napisal veliko črtic, povesti, zgodb in drugih literarnih del, ki so v teh letih bogatila strani skoraj vseh slovenskih časopisov, revij in raznih monografij. Veliko njegovih zgodb, povesti, satiričnih in zbadljivih tekstov je bilo objavljenih na radiu Celje in Ljubljana (oddaja Še pomnite tovariši). Poleg pisanja se je ukvarjal tudi z igro in režijo.