KRVINA, Bogomila

Že od malih nog si je želela postati učiteljica. Odraščala je kot edinka, saj je starejši bratec po porodu umrl. Ko se je začela 2. svetovna vojna in so v Vojvodino vdrli Madžari, so se iz Srbije, kjer je oče delal kot geometer, vrnili nazaj v Škofjo Loko. Po vojni so se preselili v Gorenjo vas, kjer so jo sosedje poznali kot Jurjevo Bogico. Maja 1945 je vstopila v prvi razred Državne mešane osnovne šole na Trati. Po nižji gimnaziji se je vpisala na učiteljišče v Ljubljani, ki ga je zaključila 1957. Najprej se je zaposlila na Osnovni šoli Škofja Loka, kjer je ostala 3 leta, naslednja 3 na OŠ Staneta Žagarja v Kranju, nato pa na OŠ dr. Jožeta Potrča v Ljubljani. Leta 1960 se je poročila z Zdravkom Krvino. Ko so 1964 na Pedagoški akademiji odprli oddelek za razredni pouk, se je lahko vpisala v drugi letnik zaradi opravljenih 5 let učiteljišča. 1967 se je vrnila na tedanjo Osnovno šolo Petra Kavčiča v Škofji Loki, kjer je najprej poučevala v nižjih razredih, nato petošolce slovenščino, po letu 1981 pa je postala pomočnica ravnatelja. Z ustanovitvijo šole Ivana Groharja je 1985 postala njena prva ravnateljica.

Med opravljanjem svojega poslanstva, je v pedagoško dejavnost uvajala mnoge novosti. Najbolj se je posvečala razvoju metode samostojnega učenja, kako naj se učenci sami naučijo učiti se. 1991 je šolo vključila v projekt – Drugače v drugačno šolo, ki je osnova še današnjega dela v prvem razredu. Vse te načine, tudi delo z nadarjenimi učenci, diferenciacija pouka in integrirani pouk, je skupaj s sodelavci predstavljala po številnih slovenskih šolah. Tesno je sodelovala s starši in lokalno skupnostjo, delovnimi organizacijami, društvi in institucijami. Napisala je več strokovnih priročnikov za učitelje in starše.