KRUŠIČ, Hilda

Maturo je opravila leta 1928. Čez leto je dobila svoje prvo delovno mesto v Krškem, kjer je začela delati tudi kot narodna delavka. Kasneje je odšla v Št. Vid pri Ptuju in v Vodice pod Šmarno goro. Bivala je v vlažnih stanovanjih, zato je zbolela. Prihajala je v Ljubljano po zdravniško pomoč, dokler ni bila iz zdravstvenih razlogov premeščena v Polje, da ozdravi. Vkljub najboljši negi in zdravljenju na kliniki v Zagrebu se je bolezen poslabšala in da ji rešijo življenje, so ji meseca maja leta 1934. v Gradcu odstranili desno ledvico.

Po operaciji je ponovno delala v šoli. Pomagala je Sokolu pri prosvetnem delu. Tako je učila otroke petja in jih spremljala na klavir. Pri tem se je pa neprekinjeno zdravila pri specialistu, ker so jo bolečine opozarjale na levo ledvico in bi vsaka prekinitev zdravljenja, pomanjkljiva dieta in fizična preutrujenost bili zanjo življenjsko nevarni. Domače ognjišče, oskrba in skrbni starši so ji delno pomagali pri tem, tako da je njihova edinka Hilda s svojo prirojeno veselostjo in zdravim humorjem zopet razveseljevala starše.

Tri leta je tako preživela v Polju, dokler ni bila februarja 1936 premeščena v Šmartno pri Litiji. Nenadna sprememba, pomanjkanje prave dietične hrane, vsakodnevni napor in vožnja na službeno mesto ter končno prehlad v deževnem nalivu meseca oktobra 1936. leta, so ji tako omajali zdravje, da je težko obolela. V bolnici so zdravniki ugotovili, da je popolnoma izčrpana in da so se zaradi močnega prehlada pojavila nevarna vnetja. Medtem, ko je pogumno in vztrajno prenašala bolečine, so starši prizadevno iskali možnosti, da bi po ozdravitvi nastopila službo v bližini Ljubljane. Zdravniki so namreč zahtevali, da se mora podrediti predpisom zdravljenja in ostati v domači negi. Umrla je med operacijo leta 1937.