V Ljubljani je bil samo rojen, nato pa ves čas živi v Retečah pri Škofji Loki. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v domačem kraju, vse nadaljnje šolanje pa je opravil v Ljubljani. Od 5. do 8. razreda se je šolal na osnovni šoli v Šentvidu. V letih 1962-64 je hodil na Tehniško šolo za strojno stroko in v letih 1966-71 še na Srednjo glasbeno in baletno šolo. Na Filozofski fakulteti je študiral muzikologijo (od leta 1971) in leta 1978 diplomiral ter leta 1989 še magistriral. Doktoriral je leta 1999 na Akademiji za glasbo v Ljubljani (z interdisciplinarno in multidisciplinarno tezo; sistem umetniških, pedagoških in znanstvenih informacij v glasbi; SUPZIG).
Najprej je bil zaposlen v gospodarstvu (1966-75). V letih 1976-83 je bil tajnik pri Glasbeni mladini Slovenije v Ljubljani. V letih 1984-92 je delal na Glasbeni šoli v Kranju, kjer je bil prva štiri leta ravnatelj. V letih 1992-2007 je bil glasbeni urednik in novinar na Radiu Slovenija. Med drugim je bi kratek čas (maj-september 1999) tudi vršilec dolžnosti odgovornega urednika glasbenega programa – umetniškega vodje na Radiu Slovenija, obenem pa je bil v letih 1978-92 samostojni znanstveni raziskovalec na Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in 1989-92 tudi habilitirani asistent za področje muzikologije. V letih 2005-2017 je deloval kot soustanovitelj, predstojnik Inštituta glasbeno-informacijskih znanosti pri Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru (IGIZ pri CIMRS UM), še pred tem pa v pionirskem glasbeno informacijskem delu soustanovil Zavod glasbenoinformacijsko središče Slovenije in bil njegov predstojnik (1999-2005).
V skoraj 50 letnem delovanju je kot urednik, član strokovnih-ekspertnih komisij in strokovnih društev in kot glasbeni esejist, kritik, publicist, raziskovalec-znanstvenik in glasbeni urednik-novinar, ustvaril številne bibliografske enote s področja glasbene umetnosti, pedagogike in znanosti: eseji, ocene – recenzije, poročila, razprave, radijske in televizijske oddaje itd. v strokovnih, revijalnih in časopisnih ter RTV medijih. Strokovno in znanstveno sodeluje na naših in tujih simpozijih.
IZBOR DEL
Anton Jobst, 1990
Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju, 1992
Kogojevi dnevi 1980-1994 – 15 let, 1994
Slavko Osterc, spremna knjižica za radiofonski esej, 1996
Sto slovenskih skladateljev – Sodobni glasbeni ustvarjalci, 1997 (soavtor)
Sodobni slovenski skladatelji/Contemporary Slovene Composers, 1997 (soavtor)
Sto slovenskih glasbenikov, 2002 (soavtor)
Zbornik 60 let Partizanskega pevskega zbora Ljubljana, 2004
Zvonimir Ciglič – biti ustvarjalec, 2006 (soavtor)
Živeti z glasbo – portret pianista, pedagoga in skladatelja Igorja Dekleve, 2006 (soavtor)
Portreti gorenjskih glasbenikov, 2006
Zbornik 100. obletnica rojstva Radovana Gobca in 65. obletnica Partizanskega pevskega zbora Ljubljana, 2009
Genealogija glasbene dramaturgije Škofjeloškega pasijona, 2010
Biti sam – (avto) portret skladatelja Štefana Maurija, 2011 (soavtor)
Godba ljubljanskih veteranov : Stoji, stoji Ljubljanʼca…, 2021
Kajuh v glasbi, 2021
Prejel je tri Gallusove značke Zveze kulturnih organizacij Slovenije oziroma Zveze kulturnih društev Slovenije (bronasto 1981, srebrno 1996 in zlato 1999). Kot član glasbenega uredništva Tretjega programa-programa Ars Radia Slovenija je za leto 1998 prejel nagrado Jurčičevega sklada (Nova revija, Ljubljana). Leta 1998 je prejel odličje svetega Bernarda Cistercijanske opatije v Stični, leta 1999 Škerjančevo priznanje ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole in leta 2000 Betettovo listino Društva glasbenih umetnikov Slovenije. Leta 2004 je v Genovi v Italiji prejel tretjo, skupinsko, mednarodno nagrado kot (so)avtor za radijsko oddajo Staranje glasbenega motiva. Leta 2007 je na 8. mednarodnem festivalu IRIB “Medij za življenje” v Mashadu v Iranu, prejel prvo, skupinsko, mednarodno nagrado kot soavtor za radijsko oddajo-glasbeni esej Staranje glasbenega motiva. Nazadnje je leta 2009 prejel zahvalo Glasbene šole Kranj ob njeni 100-letnici.
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 573
L. Winkler Kuret: Igor Dekleva in Franc Križnar: Živeti z glasbo, Glasba v šoli : revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovstvo, št. 1 (2006), str. 63-64
M. Nograšek: Zvonimir Ciglič – biti ustvarjalec : delo dr. Franca Križnarja, Loški razgledi, št. 53 (2006), str. 235-237
Enciklopedija Slovenije, 16. knjiga., Ljubljana 2002, str. 115
D. Bajt: Slovenski Kdo je kdo, Ljubljana 1999, str. 271
L. Stefanija: Franc Križnar – Tihomir Pinter, Sodobni slovenski skladatelji, Bilten, št. 10 (1998), str. 30-31
Franc Križnar, Tihomir Pinter, Prešernov koledar : za leto 1998, str. 169-171, str. 30-31
C. Budkovič: Franc Križnar: Slovenska glasba v NOB, Naši zbori: zbirka zborovskih skladb, št. 1/2 (1993), str. 13-14
P. Kuret: Franc Križnar: Slovenska glasba v NOB, Musikforschung, 46/1993, 1. št., jan.-mar. 1993, str. 123
T. Rauh: Franc Križnar: Slovenska glasba v NOB, Radio Slovenija-S knjižnega trga (26. 6. 1992)
M. Nograšek: Franc Križnar: Slovenska glasba v NOB, Slovenec (5. 5. 1992), str. 12
Kdo je kdo za Slovence, Ljubljana 1993, str. 271
M. Zadnikar: Franc Križnar Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju, Mladina, št. 13 (31.III.1992), str. 45
E. Škulj: Franc Križnar: Anton Jobst, Cerkveni glasbenik, št. 1/3 (1991), str. 31-32
Leksikon jugoslavenske muzike, Zagreb 1984, str. 478