KRIŽAJ, Josip

Šolal se je v salezijanski šoli v Ljubljani, kasneje pa je prekinil šolanje zaradi propada domače trgovine v Koprivi na Krasu. Delal je v trgovini na Opčinah, kasneje pri svojem stricu v Ajdovščini. Leta 1929 se je prijavil na pilotski natečaj italijanskega letalstva, ki ga je zaključil leto kasneje v Capui pri Neaplju s činom podčastnika, nato je v civilni šoli tovarne Breda pridobil še pilotsko diplomo.
Zaradi vzpona fašizma ni mogel postati profesionalni vojaški pilot, ponudili so mu zgolj mesto v rezervnem letalstvu, s čimer pa se ni zadovoljil. Želel je prebegniti v Jugoslavijo, kar je tudi storil leta 1932, ko je med letalskimi vojaškimi vajami v videmski pokrajini preletel državno mejo in pristal v Ljubljani. Jugoslovanske oblasti so ga zaprle in zasliševale ter ga po nekaj mesecih konfinirale v Loznico ter Bjeljino v vzhodni Bosni. Medtem pa so mu v Italiji sodili v odsotnosti zaradi kraje letala in nezakonitega prečkanja meje – obsodba: 16 mesecev zapora. Sprva je življenje v Jugoslaviji pomenilo zanj razočaranje, namesto redne službe se je moral preživljati s priložnostnimi deli. Po dveh letih se je vrnil v Ljubljano k sestri Stanislavi. Istega leta so mu dali jugoslovansko državljanstvo in ga sprejeli v letalstvo, poslali so ga med izvidnike v Zemunu, priznali pa so mu tudi čin narednika.

Leta 1936 se je pričela španska državljanska vojna in Križaj se je prijavil v mednarodne brigade kot član TIGR. Leta 1936 je bil dodeljen mednarodni eskadrilji Espana v Madridu, s katero je sodeloval v več kot sto misijah, dvakrat je bil tudi sestreljen, nazadnje je bil zajet, vendar so ga leta 1937 izpustili. Kmalu se je vrnil v Španijo, kjer je poveljeval eskadrilji v obrambi vzhodne obale.

Aprila 1938 se je vrnil v Jugoslavijo, zaposlil se je kot tajnik aerokluba v Somboru. Leta 1939 je v Smederevski Palanki izšolal tamkajšnji prvi razred gojencev jugoslovanskega vojnega letalstva. Med učenci se je spoznal tudi z bodočo ženo Jeleno Stefanović, s katero se je naslednje leto poročil. Ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je bil mobiliziran in poslan na sarajevsko letališč, kjer pa zaradi vsesplošnega kaosa in nesposobnosti kraljeve vojske sploh ni bilo letal. Padel je v nemško ujetništvo, vendar je uspel pobegniti in se vrniti k ženi Jeleni v porušeni Beograd. Proti koncu 2. svetovne vojne se je Križaj pridružil NOVJ. V Zemunu je decembra 1944 postal poveljnik tretje eskadrilje 11. lovske divizije. Udeležil se bojev na sremski fronti, za kar so ga avgusta 1945 odlikovali s redom hrabrosti in medaljo za hrabrost ter povišali v čin podporočnika. Leta 1947 je povišan v čin kapetana, bil je pomočnik komandanta divizije za letenje ter odgovoren za operativo. Dne 8. oktobra 1948 je bil poslan na izvidniški polet v Karlovac, zaradi slabega vremena nad Ljubljano se je usmeril proti Pulju in na poti je strmoglavil na južno pobočje Snežnika. Križaja so z vsemi vojaškimi častmi pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani.
Josip Križaj je bil pilot štirih letalstev: Kraljevine Italije, Kraljevine Jugoslavije, Zračnih sil Španske republike (F.A.R.E.) in povojne Jugoslavije (FNRJ).

Danes se po pilotu imenuje aeroklub v Ajdovščini, njegov spomenik stoji tudi na aerodromu Portorož.