Rodil se je očetu Francu in materi Mariji Malneršič kot četrti izmed enajstih otrok. Po končani osnovni šoli v Vipavi je šolanje nadaljeval na drugi gimnaziji v Ljubljani in se nato odločil za študij na ljubljanskem bogoslovju. Leta 1906 je bil posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan v Toplicah (3 leta), nato pa duhovnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani (5 let), pa upravitelj župnije v Vavti vasi pri Novem mestu (2 leti). V letih 1917–22 je bil župnik v Gornjem Logatcu in kasneje župnik in dekan v Postojni. Tam je vodil posojilnico od leta 1922 do njene ukinitve 1945, imenovan je bil za konzularnega svetnika goriške nadškofije in leta 1940 ga je papež imenoval za monsinjorja.
Leta 1947 so ga povojne oblasti aretirale in zaprle najprej v Postojni in nato v Ljubljani. Kot vzrok so navedle pomoč ljudem, ki so po drugi svetovni vojni ilegalno prekoračili jugoslovansko-italijansko mejo. Po nekaj mesecih so ga v začetku leta 1948 brez obtožbe sicer izpustili iz zapora, vendar je zaradi krutega ravnanja ostal duševno zelo bolan in ni mogel več opravljati duhovniške službe. Vse do svoje smrti je živel pri nečakinji v Vipavi, kjer je tudi umrl. Pokopan je na vipavskem pokopališču.
Duhovniki iz Vipave. Vipava, 2018, str. 10–13.
Čipić Rehar, M. Cerkev in oblast na Primorskem v letih 1945–1953. Str. 253.
Morda vas zanimajo tudi
SELJAK, Tomaž ml.
VALENTIN, p. Bazilij (Albin)
