Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Peter KREČIČ

Peter Krecic
- Portret Petra Krečiča, 2018.

Foto galerija

Rojen:
24. junij 1947, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Peter Krečič je leta 1970 diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in doktoriral leta 1982. Leta 1996 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja.

Po diplomi se je sprva zaposlil kot kustos umetnostne zbirke v Goriškem muzeju v Novi Gorici, leta 1973 pa je postal kustos za industrijsko oblikovanje v Arhitekturnem muzeju Ljubljana. Direktor Arhitekturnega muzeja je postal leta 1978 ter ga vodil do upokojitve leta 2010.

Od leta 1987 do 1998 je bil gostujoči profesor na Katedri za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, od tega leta na Fakulteti za arhitekturo iste univerze. Od leta 2004 do 2011 je kot predavatelj sodeloval s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem, od leta 2004 pa sodeluje z Visoko šolo za dizajn, zdaj Fakulteto za dizajn.

Znanstveno je preučeval slovensko umetnost in posebej arhitekturo 19. in 20. stoletja ter umetnostno kritiko v času med vojnama. V sedemdesetih letih se je posvečal pretežno vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, v osemdesetih in devetdesetih pa se je ukvarjal s preučevanjem življenja in dela arhitekta Jožeta Plečnika. Objavil je vrsto monografij in znanstvenih razprav z omenjenih področij. Ob tem se je vseskozi ukvarjal z umetnostno in arhitekturno kritiko.

Poglavitna področja njegovega raziskovanja so vprašanja slovenskega in evropskega modernizma, protomedrnizma in umetniških avantgard. Predaval je na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike (Univerza v Lundu, Švedska, Fakulteta za arhitekturo, Sarajevo, UCLA, Los Angeles, Virginiatech, Blacksburg, Princeton, New Jersey,  Fakulteta za arhitekturo, Varšava, Katoliška univerza, Washington, Univerza v Minneapolisu, Minnesota,  AA Šola za arhitekturo, London,  Fakulteta za arhitekturo, Beograd, Visoka tehniška šola, Vaduz, Liechenstein, Filozofski fakultet Sveučilišta v Zagrebu,  Univerza v Milwaukeeju, Wisconsin).

Dela
  • Grad Kromberk, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; Zbirka vodnikov št. 75, 1977
  • Avgust Černigoj, 1980
  • Plečnik in jaz; Plečnikova pisma Antonu Suhadolcu; Suhadolčevi spomini na Plečnika, 1985
  • Slovenski konstruktivizem in njegovi evropski okviri, 1989
  • Plečnikova Ljubljana / Plečnik’s Ljubljana / Das Ljubljana von Plečnik, 1990
  • Jože Plečnik, 1992
  • Plečnikovi kelihi / Plečniks Messkelche / Plečnik’s Chalices / Les calices de Plečnik / I Calici del Plečnik, 1994
  • Bogojina: Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda, 1997
  • Jože Plečnik; Branje oblik, 1998
  • Plečnik in ekspresionizem, 2002
  • Plečnik; Živeti za popolnost, 2018
  • Iskanje Plečnikove mladostne umetniške in človeške osebnosti, France Stele, Plečnik; Arhitekt Jože Plečnik v Italiji 1898 – 1899, 2022
Nagrade
  • 1970 Študentska Prešernova nagrada za diplomsko delo Slovenska likovna kritika med dvema vojnama
  • 2007 Nagrada strokovne komisije Zlati venetski konj za življenjsko delo na področju industrijskega oblikovanja, likovne kritike, teorije in organizacij razstav
  • 2013 Rozmanova nagrada za življenjsko delo Fakultete za dizajn
  • 2019 Kritiško pero za življenjsko delo Slovenskega društva likovnih kritikov

 

 

Viri in literatura

Krečič, P.: Obrazi slovenskih pokrajin – Peter Krečič. (elektronska pošta). Sporočilo za: Eriko Marolt, KIPP. 14. 3. 2024. Osebno sporočilo.

Avtor/-ica gesla: Erika Marolt, Mestna knjižnica Ljubljana
Datum prvega vnosa: 19. 3. 2024 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Erika Marolt. Peter KREČIČ. (1947-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/peter-krecic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Andrej VOJSKA

28. november 1828–15. februar 1902
Vrsto let je služboval na sodišču v Novem mestu, veljal je za velikega narodnjaka.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Janez KULAVIC

23. marec 1838–18. maj 1906
Ljubljanski stolni prošt in dolgoletni vodja ljubljanskega semenišča, zaslužen za strokovni razvoj učnega programa bogoslovja
Datum vnosa: 7. 12. 2017

Boni ČEH

9. januar 1945
Boni Čeh deluje je od leta 1984 dalje svobodni ustvarjalec na področju likovnih umetnosti.