Rojen je bil 7. septembra 1920 pri Grebinarju v Zavrhu pri Trojanah. Njegov oče je bil mizar in tako je bil Niku Kralju olajšan tehnološki prehod iz obrtnega v industrijsko oblikovanje. Hodil je na realno gimnazijo v Ljubljani in hkrati delal kot vajenec v mizarski delavnici. Leta 1946 se je vpisal na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani. Diplomo, ki jo je delal pod mentorskim vodstvom profesorja Eda Mihevca, je zagovarjal leta 1952 in za diplomsko delo prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za študente.
Takoj se je zaposlil v tovarni pohištva Stol na Duplici, kjer je ustanovil razvojni oddelek in biro za oblikovanje. V petdesetih letih 20. stoletja je bil eden najvidnejših industrijskih oblikovalcev na Slovenskem. Sodeloval je z uglednimi slovenskimi izdelovalci pohištva, tj. z Zarjo iz Žalca, Hojo iz Ljubljane in Brestom iz Cerknice. Oblikoval je zlasti sedežno pohištvo pa tudi pisarniško, šolsko in drugo, ki temelji na sistemih zložljivih elementov. Iz tega obdobja zlasti izstopa njegov naslanjač Rex 120, oblikovan leta 1952 in izpeljava v zložljivi obliki stol rex, oblikovan 1953-1955, narejen iz okrivljenih, perforiranih vezanih plošč, ki je doživel v tovarni Stol serijsko izdelavo. Nekateri so ugotovili, da v zarezah stola rex posnema kozolce. Stol rex, ki se uvršča med svetovno pomembne oblikovalske dosežke, so kopirali tudi po svetu in ga v velikih serijah proizvajajo še sedaj.
Leta 1960 je bil izvoljen za docenta Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, kjer je leta 1967 postal izredni, leta 1975 pa redni profesor. Medtem se je izpopolnjeval na Švedskem in v ZDA. V letih 1966, 1968 in 1969 je bil v Izraelu kot ekspert OZN za razvoj industrijskih izdelkov. Od leta 1966 je predstojnik Inštituta za industrijsko oblikovanje. V letih 1977-1979 je bil dekan Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Od leta 1983 je tudi predstojnik ateljeja Inventa. Bil je pionir industrijskega oblikovanja v Sloveniji in Jugoslaviji, znan je tudi drugod po svetu.
Za uspehe v industrijskem oblikovanju in arhitekturi je leta 1962 prejel Prešernovo nagrado, za izume v letih 1975 in 1977 pa nagradi Borisa Kidriča (doma in v tujini je prijavil in registriral 118 patentov in modelov in izdelal 39 raziskovalnih nalog). Leta 1980 je bil odlikovan z redom dela z rdečo zastavo. Leta 1996 je dobil tudi Jesenkovo priznanje.
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 551
Znameniti Slovenci, Ljubljana 2000, str. 140-141