KRAJNČIČ, Božidar

Po maturi na II. gimnaziji v Mariboru se je leta 1954 vpisal na Prirodoslovno matematično fakulteto v Ljubljani in leta 1959 diplomiral iz biologije. Kasneje je izobraževanje nadaljeval konec šestdesetih let, ko se je v Zagrebu vpisal na podiplomski in doktorski študij biologije in leta 1976 promoviral v doktorja bioloških znanosti.
Svojo pedagoško pot je leta 1959 pričel na mariborski srednji ekonomski šoli. Po odsluženem vojaškem roku se je jeseni leta 1961 zaposlil na I. gimnaziji v Mariboru, kjer je kot profesor biologije in kemije deloval 17 let. Pedagoško in mentorsko delo je leta 1970 dopolnil s poučevanjem biologije in rastlinske fiziologije na takratni Pedagoški akademiji, leta 1978 pa je nastopil profesuro na takratni Višji agronomski šoli in bil leta 1983 izvoljen v naziv rednega univerzitetnega profesorja.
Dr. Božidar Krajnčič velja za pobudnika in gonilno silo visokošolskega in univerzitetnega študija kmetijstva v Mariboru. Bil je dvakratni prorektor Univerze v Mariboru in večkratni dekan Višje agronomske šole, ki je pod njegovim vodstvom prerasla v Visoko kmetijsko šolo in se leta 1995 preoblikovala v Fakulteto za kmetijstvo, danes pa se imenuje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Po njegovi zaslugi se je fakulteta kadrovsko okrepila, opremila z vrhunsko laboratorijsko opremo in leta 1994 pridobila kmetijsko posestvo Pohorski dvor, na katerem je organiziran edini univerzitetni kmetijski center v Sloveniji.
Skoraj pol stoletja se je znanstveno posvečal biotestnim rastlinam iz družine vodolečevk. Preučeval je njihovo razširjenost, fiziologijo prehrane, rasti in razvoja, indukcijo cvetenja in fotoperiodizma. Pomembno je prispeval k prepoznavi vseh petih vrst vodolečevk, ki rastejo pri nas in v Sloveniji ter na Hrvaškem odkril več kot sto še neobjavljenih rastišč. Ob raziskovanju vodolečevk pa se je ukvarjal tudi z aplikativnimi raziskavami v kmetijstvu in s fiziologijo gozdnega drevja v povezavi z odpornostjo dreves proti boleznim ter škodljivcem.
Kljub bogati raziskovalni karieri je rodnemu mestu najbolj poznan kot pobudnik ter strokovni in tehnični vodja Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki je po obsegu največji v Sloveniji. Botanični vrt, ki si ga je zamislil kot učni pripomoček za vse stopnje študija botanike, je skupaj s sodelavci leta 2002 vzpostavil na območju nekdanjega vojaškega skladišča v Pivoli. Osmim hektarjem vrta, ki velja za pomembno gensko banko, je ostal predan tudi po upokojitvi leta 2009. Nad rastlinami je tako še posebej skrbno bdel v času poletne suše, ko so ga obiskovalci ob vikendih redno srečevali z zalivalko v roki.
Njegov bogat bibliografski opus vsebuje 25 izvirnih znanstvenih člankov, znanstveno monografijo, štiri znanstvene priročnike, pet univerzitetnih učbenikov in številne druge strokovne prispevke, ki so objavljeni tudi v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah. Zaradi števila mednarodnih objav se je dr. Krajnčič uvrstil med vodilne znanstvenike na svojem področju.