Po osnovnem šolanju v domačem kraju je v Gorici zaključil gimnazijo ter nadaljeval s študijem v Gradcu in na Dunaju, kjer je zaključil klasično filologijo ter opravil državni izpit za gimnazijskega profesorja.
Kot profesor latinščine, stare grščine in slovenščine je poučeval na šolah v Ljubljani, Kočevju in nato do smrti kot gimnazijski profesor v Gorici. Umrl je za posledicami tuberkuloze.
Že kot dijak je bila aktiven pri društvu Lipa, v času študija na Dunaju pa je bil član akademskega društva Slovenija.
Med drugim je zbiral narodopisno gradivo in leta 1886 zapisal tolminsko pripovedko Sam. Najbolj znan in cenjen je po vzorni prevajalskem delu, predvsem po delih Homerja oziroma po prozni interpretaciji njegovih del. Ukvarjal se je tudi s publicistiko.
V političnem smislu je bil Kragelj blizu Gregorčičevemu krogu in je odločno nasprotoval Mahniču. Poleg prijateljevanja s Simonom Gregorčičem je bil v dobrih in tesnih stikih tudi s Simonom Rutarjem. Gregorčič mu je posvetil več verzov, osmrtnico in nagrobni napis, v svojih črticah ter v pesmi pa ga je opisal tudi Ivan Pregelj.
Opomba: Po poročanju časnika Gorica ob smrti naj bi se Kragelj rodil 23. septembra 1853.
Prevajalska proza:
Odiseja: povest slovenski mladini prosto po Homerju, Gorica 1894
Ilijada: povest slovenski mladini prosto po Homerju, Gorica 1900
Domače in razne novice, Gorica, št. 96 (3. 12. 1901), str. 3
E. Klavžar: V spomin r. Andr. Kragelju, Gorica, št. 97 (7. 12. 1901), str. 1
Dopisi, Gorica, št. 97 (7. 12. 1901), str. 2
Domače in razne novice, Gorica, št. 97 (7. 12. 1901), str. 3
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič, Gorica 1982 (geslo KRAGELJ, Andrej)
