Z družino je stanoval v Hotemažah, kjer je živel že od rojstva. V osnovno šolo je hodil v Preddvor. Ob zaključku poklicne šole Iskra v Kranju je pridobil poklic telefonskega mehanika. Uspešno je končal šolanje na Višji pravni šoli v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja časa po izvolitvi za župana pa ni dokončal Pravne fakultete.
Najprej je pet let (od 1963) delal v tovarni Iskra v Kranju kot telefonski mehanik. Vmes je odšel še na služenje vojaškega roka v jugoslovansko armado. Nato je 32 let (od 1970) delal v podjetju za PTT promet Kranj (kasneje Telekom Slovenije). Najprej kot telefonski mehanik, po izobraževanju ob delu pa kot pravnik. Leta 2002 je bil izvoljen za župana občine Šenčur, kjer je bil poklicni župan 9 let. Od leta 2009 dalje je bil upokojen (imel je polnih 44 let delovne dobe) in opravljal župansko funkcijo nepoklicno. Na lokalnih volitvah oktobra 2010 je bil kot kandidat SDS – Slovenske demokratske stranke izvoljen že v tretji županski mandat.
Območno združenje Rdečega križa mu je podelilo priznanje kot krvodajalcu, ki je daroval kri več kot 45-krat.
Vir: zapis Mira Kozelja, Šenčur, januar 2011
S. Šubic: Obnova šole glavna naloga : pogovor z Mirom Kozeljem, županom občine Šenčur, Gorenjski glas 2006, št. 32 (21. apr.), str. 5
S. Šubic: Župani, izvoljeni v prvem krogu : znova Miro Kozelj, Gorenjski glas 2006, št. 85 (24. okt.), str. 2
S. Šubic: Kozelj odslej župan: Občina Šenčur, Gorenjski glas 2002, št. 87 (12. nov.), str. 3